Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 Človek na razpotjih časa: primerjava Kocbekovega in Jančarjevega dela

V zadnji oddaji Studio ob 17.00, ki jo letos namenjamo maturantom splošne mature, bomo skupaj z dijaki in s profesorico slovenščine z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer govorili o tematskem sklopu maturitetnega eseja Človek na razpotjih časa. Iskali bomo vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: zbirke novel Strah in pogum Edvarda Kocbeka ter romana Draga Jančarja In ljubezen tudi. Kaj deli, ki govorita o strahotah druge svetovne vojne, sporočata mladim? Naši gosti so: dijaki Veronika Kos, Ella Litrop, Iva Sečko, Nino Klemenčič in Adam Žižek ter njihova profesorica slovenščine Tanja Bigec.

Intervju - Radio 400-konjski traktor je le orodje, znanje pa je ključ

Na prekmurski ravnici stoji ena najbolj naprednih kmetij pri nas. Kmetija Meolic iz Bakovcev ni posebna le po obsegu – obdeluje namreč kar 338 hektarjev njiv, vsako leto pa vzredi okoli 3000 prašičev – ampak predvsem po načinu dela: z znanjem, vizijo in spoštovanjem do narave.

Aktualna tema Znanost, punk in novinarstvo z domačega vrta

Murska Sobota je danes gostila Prvi program Radia Slovenija v sklopu projekta Talenti EU-regij. Tema? Beg možganov. A na terenu smo spoznali nekaj ljudi, ki možganov niso posojali drugim.

Aktualna tema Tudi v Pomurju se brezposelnost že nekaj let zmanjšuje

Pomurje je tradicionalno veljalo za regijo z največjo brezposelnostjo v Sloveniji. V zadnjih letih brezposelnost upada, povečuje pa se tudi zanimanje za deficitarne poklice in poklicne programe srednjih šol.

Prvi Pravila za izrabo programskega časa pred zakonodajnim referendumom

RTV Slovenija objavlja pravila za izrabo programskega časa za predstavitev mnenj o zakonodajnem referendumu o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.

Svetovalni servis Ločevanje odpadkov

Želimo si prihodnosti, v kateri odpadki ne bi več bili problem, ampak vir. Toda odpadki ostajajo eden večjih izzivov sodobne družbe. O premisleku pred nakupom nove stvari, ponovnem življenju oblačil, elektronskih naprav, obnavljanju pohištva – predvsem torej o ponovni in trajnostni rabi ter recikliranju kot zadnjem koraku v vrsti številnih, ki pripomorejo k daljši življenjski dobi predmeta – več v sredinem Svetovalnem servisu z Marinko Vovk, dr. bioloških znanosti, iz Okoljsko raziskovalnega zavoda v Slovenskih konjicah.

Radiosfera Ni vsako kopališče s termalno vodo tudi zdravilišče

Slovenija ima 15 zdravilišč, 12 jih je povezanih v Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, in skoraj 90 izvirov termalne vode. A ni vsako kopališče s termalno vodo tudi zdravilišče. Slednja morajo za to izpolnjevati posebne pogoje. Po slovenskih zdraviliščih nas je v Radiosferi popeljal Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ponudbo, predvsem pa svoje razlikovalne lastnosti so predstavili v Termah Čatež, Termah Portorož in Termah Ptuj.

Radiosfera Prenovljena spletna stran Porabje.com vabi k Slovencem na Madžarskem

Slovenci v Porabju, ki skrbijo za razvoj svojega območja, že nekaj let krepijo svojo turistično ponudbo. In ker ne obstajaš, če te ni na spletu, so se odločili za korenito prenovo spletnih strani. Nastal je uporabniku zelo prijazen portal, ki predstavlja življenje Slovencev na Madžarskem nekoč in danes.

Svetovalni servis Kako se lotiti teka, da ga bomo imeli radi?

Hojo imamo skoraj vsi radi, tek pa malo manj. Nekaterim se zdi celo nesmiseln. Zakaj je tako? Kako spremeniti odnos do teka? Kje poiskati motivacijo? Ali je tek boljši od hoje? Gost je profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik.

Drugi pogled Ausma Cirulniece, Latvija

Sogovornica nove izdaje oddaje Drugi pogled prihaja iz Latvije. V Rigi se je rodila in pred selitvijo v Slovenijo živela Ausma Cirulniece, ki je v Slovenijo najprej prišla kot prostovoljka; nato pa zaradi ljubezni – do Slovenca in tudi do slovenskih gora – tudi ostala. Kot boste slišali v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar, se Latvija in Slovenija precej razlikujeta, prebivalci obeh držav imamo različne vrednote. Ausma, ki se med drugim ukvarja s fotografijo, v Sloveniji zapravi veliko več za čevlje, navdušuje jo slovenski športni duh, sprašuje pa se, zakaj plesanje ljudskih plesov pri nas ni tako priljubljeno.

Torkov kviz Gozdna učna pot: Pot velikank

Gozdne učne poti obiskovalcu ponujajo možnost, da se na odgovoren in rekreativen način poduči o rastlinstvu, živalstvu, naravnih pojavih določnega gozdnatega območja. In ob današnjem Dnevu Zemlje se tudi Prvi poda na eno izmed 84 gozdnih učnih poti, ki jih imamo v Sloveniji. Po »Poti velikank« nas v Torkovem kvizu pospremi Robert Hostnik, magister gozdarstva zaposlen na Zavodu za gozdove, ki kot gozdar praktik dela v gozdu že 30 let.

Prvaki tedna Robert Friškovec: Če ne znam biti kot človek ob človeku, potem je vse drugo zaman

»Od nekdaj me je privlačilo delo z ljudmi na robu,« pravi gost velikonočne epizode Prvakov tedna. Rojen v Škofji Loki, sprva se je zdelo, da bo kot dijak naravoslovno računalniške gimnazije šel po poti tehnične inteligence, sam si je želel na medicino. Ampak pristal je na Teološki fakulteti v Ljubljani. Prvi letnik je obiskoval kot laik in ni hotel stopiti v bogoslovje. Njegovo nadaljnjo pot je začrtal plakat, ki je visel na oglasni deski fakultete in prostovoljce vabil k obiskovanju zapornikov. Po tretjem letniku je šel nabirat izkušnje v rimske zapore. Na prelomu tisočletja je postal prvi slovenski zaporniški duhovnik. Vsi smo na nek način zaporniki, ujeti, omejeni v svojem razmišljanju, pravi Robert Friškovec, ki pomenljivo ugotavlja, da velik del življenja preživimo v preteklosti in prihodnosti, zelo malo pa v sedanjosti. Zaporniški vikar in koordinator za duhovno oskrbo zaprtih oseb na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, od 2017 član delovne skupine za penološko sodelovanje pri Svetu Evrope, Robert Friškovec je gost in sogovornik v tokratni epizodi Prvakov tedna.

Klicna koda Kako Rusija spodbuja rodnost in zakaj Rusi manj pijejo?

Ruska duma je zaostrila zakon o tujih agentih, ki je bil sprejet pred 13 leti. Kaj prinaša? Rusija se spopada z nizko rodnostjo, nekatere regije so obljubile mamljive zneske študentkam in celo dijakinjam, če bodo rodile. Podatki pristojne agencije kažejo, da Rusi uživajo manj alkohola. Zakaj?

7. stran Stephen King: 22. 11. 1963

»To je ena najlepših ljubezenskih zgodb, ki sem jih kadar koli prebrala,« o knjigi 22. 11. 1963 pravi učiteljica Ajda Lalič, tudi avtorica bloga o knjigah Ajda Naklada. Zaradi tega vas bo morda podatek, da je avtor dela ameriški pisatelj Stephen King, poznan tudi kot kralj grozljivk, presenetil. Roman 22. 11. 1963 ni grozljivka, spada pa v žanr znanstvene fantastike, saj v njem glavni akter potuje v preteklost.

naPOTki Stolp zdravja in veselja nad Podčetrtkom

V 20. sezoni reportaž z naslovom naPOTki se vzpenjamo na različne razgledne stolpe v Sloveniji. Tokrat gremo na vzhodni rob Slovenije v občino Podčetrtek. Tam od leta 2019 na nadmorski višini 622 metrov stoji Stolp zdravja in veselja. Pogled z njega seže vse do sosednje Hrvaške, v lepem vremenu tudi do Alp. Na 4 tone težko armaturo in skoraj 39 ton težko jekleno konstrukcijo se je povzpela Nataša Rašl.

KiKs Slovenščino obvladajo tudi stroji

Uporabnike Pošte Slovenija že nekaj tednov pozdravlja poštna interaktivna asistentka oziroma PIA, ki temelji na umetni inteligenci. Gre za primer praktične rabe jezikovnih oziroma govornih tehnologij, ki sestojijo iz treh bistvenih komponent. “Prva je razpoznava govora, pri čemer računalnik govor spremeni v besedilo, tekst, drugo komponento predstavljajo jezikovni modeli, ki poskušajo razumeti besedilo iz prve komponente, tretja pa odgovor sintetizira oziroma pretvori v govorjeno besedo,” nam tehnologijo za t.i. chatboti oziroma klepetalniki razloži gost tokratnega Kiksa, dr. Marko Bajec s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in vodja Laboratorija za podatkovne tehnologije in IoT Demo Centra.

Več

Zrcalo dneva Koalicija in opozicija tudi po več urah razprave o interpelaciji vsaka na svojem bregu

V državnem zboru že cel dan obravnavajo interpelacijo zoper vlado, ki jo je vložila SDS zaradi izjav premierja Roberta Goloba, da je za poslabšanje položaja upokojencev odgovorna druga Janševa vlada. V koaliciji so SDS-u očitali zlorabo upokojencev za politični boj in izrazili zadovoljstvo z opravljenim delom vlade. Opozicija ostaja prepričana, da je slabši položaj vseh, tudi upokojencev, posledica vladnih ukrepov in dodatnih finančnih obremenitev. Druge teme: - Predsednica obžaluje zavrnitev kandidatov za guvernerja BS - Vlada razglasila soboto za dan žalovanja za papežem - Donald Trump napovedal znižanje carin za Kitajsko

Radijski dnevnik Radijski dnevnik 18:30

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Aktualna tema Znanost, punk in novinarstvo z domačega vrta

Murska Sobota je danes gostila Prvi program Radia Slovenija v sklopu projekta Talenti EU-regij. Tema? Beg možganov. A na terenu smo spoznali nekaj ljudi, ki možganov niso posojali drugim.

Dogodki in odmevi Maratonska razprava o interpelaciji vlade: premier Golob meni, da gre za politični teater, SDS mu očita manipulacije

V parlamentu že skoraj pet ur merita moči koalicija in opozicija. Na predlog SDS poslanke in poslanci obravnavajo interpelacijo o delu celotne vlade. Največja opozicijska stranka SDS jo je vložila februarja zaradi - kot je pojasnila - manipulativnih izjav predsednika vlade o pokojninski reformi leta 2012. Druge teme: - Diplomatski pritisk za končanje vojne v Ukrajini: se bo Kijev odrekel ozemljem, ki jih nadzoruje Moskva? - Verniki se v Vatikanu poslavljajo od papeža Frančiška. Pred baziliko svetega Petra čaka več tisoč ljudi. - Ob dnevu knjige in avtorskih pravic se vrača Lastovka - ARSov natečaj za najboljšo kratko zgodbo.

Aktualna tema Tudi v Pomurju se brezposelnost že nekaj let zmanjšuje

Pomurje je tradicionalno veljalo za regijo z največjo brezposelnostjo v Sloveniji. V zadnjih letih brezposelnost upada, povečuje pa se tudi zanimanje za deficitarne poklice in poklicne programe srednjih šol.

Po Sloveniji Ptujska občina lani poslovala s presežkom

Nekateri preostali vsebinski poudarki: - Osnovna šola Šmihel iz Novega mesta s prizidkom do nujnih dodatnih učilnic in kabinetov - V Kočevju v prenovo stare knjižnice. - Kranjska Komunala začenja gradnjo sodobnega upravno-izobraževalnega središča - Ob dnevu Zemlje na vóden pohod po Mašunski učni poti v osrčju Snežniško-Javorniškega masiva.

Danes do 13:00 Vlada se drugič zagovarja pred poslanci

Državni zbor je pred dobrima dvema urama začel interpelacijo o delu vlade, razpravi je namenjenih 14 ur. Poslanec Zvonko Černač iz SDS, ki je vložila interpelacijo, je v uvodu premieru Robertu Golobu očital laži in manipulacije na področju pokojnin. Golob pa je interpelacijo označil za politični teater, ki jo opozicija uporablja kot del kampanje pred prihajajočim referendumom. Poslanke in poslanci so pred tem vnovič potrdili novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, na katero je državni svet vložil veto. V oddaji boste slišali še: - V baziliki svetega Petra se od papeža poslavljajo verniki. - Ameriški predsednik Trump napovedal precejšnje znižanje carin za Kitajsko, ta je pripravljena na pogovore - Pred današnjim dnevom knjige na Primorskem zagnali projekt Primorci beremo.

Ob osmih Denis Baš: Zaradi lažnih informacij se vračajo bolezni, ki bi jih lahko "pospravili"

Cepiva so v zadnjega pol stoletja rešila vsaj 154 milijonov življenj, preživetje dojenčkov se je povečalo za 40 odstotkov. A še vedno obstajajo vrzeli pri precepljenosti, zaradi vpliva lažnih novic se te celo večajo. Po Evropi se povečuje število primerov oslovskega kašlja in ošpic, v Romuniji je ob slabi precepljemosti v zadnjih dveh letih za ošpicami zbolelo več kot 32 tisoč ljudi, 26 jih je umrlo. O skrb zbujajočih podatkih in o njihovih ozadjih ter pomenu, se v tokratni epizodi Ob osmih ob začetku tedna cepljenja pogovarjamo s pediatrom Denisom Bašem.

Jutranja kronika Državni zbor danes tudi o interpelaciji proti vladi

Državni zbor bo predvidoma 14 ur razpravljal o interpelaciji proti vladi. SDS jo je vložila, potem ko se premier Robert Golob ni želel opravičiti za izjave, da je druga Janševa vlada kriva za slabši položaj upokojencev. Drugi poudarki oddaje: - Verniki se bodo od danes lahko poslovili od umrlega papeža Frančiška v vatikanski baziliki svetega Petra. - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izrazil pripravljenost na neposredna pogajanja z Rusijo. - Knjiga je največja možnost za vnovičen zagon človečnosti, je ob svetovnem dnevu knjige poudaril predsednik PEN-a Marij Čuk.

Jutranja kronika Poslanci še drugič v tem mandatu o interpelaciji vlade

V državnem zboru je danes pričakovati novo dolgo razpravo. Poslanci bodo že drugič v tem mandatu obravnavali interpelacijo vlade zaradi nedavnih izjav premierja Roberta Goloba, ki je za slab status upokojencev okrivil dejanja zdajšnje opozicije. Po vetu državnih svetnikov bo na tnalu tudi novela zakona o zdravstveni dejavnosti. Druge teme: - Koalicija zavrnila kandidata za guvernerja Banke Slovenije - Washington naj bi bil v zameno za mir pripravljen priznati okupirana ozemlja kot ruska - V Bohinju začetek svetovnega ribiškega kongresa

Zrcalo dneva Vatikan: Pogreb Frančiška bo v soboto

Iz Vatikana so danes sporočili, da bo pogreb papeža Frančiška v soboto ob 10-i uri. 266-ega rimskega škofa bodo v skladu z njegovimi željami pokopali v rimski baziliki Marije Velike. Pred pogrebom bodo krsto s papeževimi posmrtnimi ostanki jutri prepeljali v baziliko svetega Petra v Vatikanu, kjer se bodo lahko od njega poslovili verniki. Druge teme: - Mednarodni denarni sklad ob povečani negotovosti znižuje napovedi - Ameriški mediji: ZDA predlagajo zamrznitev frontne črte v Ukrajini, Putin pa ustavitev invazije - Koalicija zavrnila podporo kandidatoma za guvernerja Banke Slovenije

Več

Srce bije za posel Medeja Lončar, Siemens

Gostja 35. epizode Srce bije za posel je direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija Medeja Lončar. Čas v katerem živimo zahteva veliko prilagoditev; dolgoročno načrtovanje je skorajda nemogoče. Situacija se na področju novih tehnologij spreminja dnevno, politični sistem pa je še vedno zasidran v preteklosti. Politiki ne poznajo posledic, ki jih ta hiter razvoj prinaša za družbo, ugotavlja sogovornica. Dodaja, da bi moralo biti sodelovanja med politiko, gospodarstvom ter civilno družbo več, a ker ga je vse manj, to sproža napetosti med akterji.

Umetnost možnega Afere in predvolilni stampedo – Matej Grošelj (Večer) in Rok Čakš (Zanima.me)

V težavah sta ta čas predsednik vlade Robert Golob in vodja največje opozicijske stranke Janez Janša. Prvi se ne more otresti očitka o konfliktu interesov, ker je šel na počitnice v hišo poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil nekaj časa tudi nadzornik dveh javnih bolnišnic. Drugi je v še večjih težavah, saj mu grozi celo zaporna kazen. Ali to odpira prostor drugim političnim igralcem? Ne nujno, a lahko se zgodijo tudi velike spremembe, menita najina tokratna sogovornika, Matej Grošelj, novinar Večera in Rok Čakš, urednik več spletnih portalov in zaganjalec projekta Zanima.me. Petkova sodba celjskega sodišča bo nedvomno imela politične posledice – če bo Janša obsojen ali če bo oproščen. Referendum, ki bo 11. maja, bo neke vrste prvi test. »To je Janšev referendum,« pravi Matej, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi težko zbrala 340 tisoč glasov proti zakonu. Rok pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS in SDS? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah ...

Evolucija užitka "Še dobro, da me je pustil. Drugače bi bila še vedno s tem psihičem."

Ljubezen ne boli in ne ruši samospoštovanja.

Umetnost možnega Slovenija v ogledalu – Andraž Zorko (Valicon)

Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Umetnost možnega Militarizacija vs. kakovost življenja – Silvester Šurla (Reporter) in Uroš Esih (Delo)

Bodo obrambne zadeve zaznamovale zadnje leto pred volitvami in zlasti predvolilno kampanjo? Ali se bomo pogovarjali o dodatkih k pokojninam za izstopajoče dosežke na področju kulture? Ali o dvigovanju krila predsednice državnega zbora? Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla meni, da ne. Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale soočiti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri v času našega pogovora poteka vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambno oz. vojaško trošenje. Na kocki ni le militarizacija družbe, ampak širši družbeni kontekst. Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, sporih na desnici in novih akterjih na politični tržnici. Na poslušanje.

Evolucija užitka Njej je spet več do seksa, jst pa ne morem

Estrogen ima pomemben vpliv tudi na imunski sistem, kar so ugotovili v obdobju pandemije koronavirusa.

Umetnost možnega Trump bo pretresljivo posegel v slovensko volilno tekmo - Grega Repovž, Mladina

Je Evropa paralizirana in zmedena zaradi Trumpovih nepredvidljivih potez, zlasti ko gre za vojno v Ukrajini? Ali pa je dobila stara celina novo priložnost, da se končno postavi na lastne noge? Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž komentira »novo realnost« nekoliko drugače. Spomni na citat, ki ga zadnje dni ponavljajo številni Evropejci: 500 milijonov Evropejcev prosi 300 milijonov Američanov za zaščito pred 140 milijoni Rusov. In ne gledamo poraza Ukrajine, saj vemo, da je Putin (in z njim cel svet) sprva verjel, da bo v treh dneh osvojil Kijev. Pa ga ni. Strinja se, da bo »Trump efekt« vplival tudi na slovenske volitve, vendar ne nujno, ali sploh ne, v korist pristašem in sledilcem Trumpove politike. V možnost, da bi na slovenski politični desnici nastala resna alternativa dominantni SDS, ne verjame. Dopušča pa možnost, da se na liberalni sredini pojavi spet »novi obraz«, pojasni pa tudi, zakaj so sliko Vladimirja Prebiliča objavili na naslovnici ene od prejšnjih številk Mladine … Midva pa prosiva za pomoč: se vam, poslušalcem podkasta Umetnost možnega, zdijo globalne politične in geostrateške spremembe v svetu, pomembne tudi za dogajanje v Sloveniji? Ste zaradi njih zaskrbljeni? Kako bodo, po vašem mnenju, vplivale na politično dogajanje pri nas – če sploh? Vesela bova vaših odgovorov in mnenj – po elektronski pošti ali na družbenih omrežjih! Na poslušanje!

Srce bije za posel Matjaž Čemažar, Domel

Gost 34. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave Domel Holding Matjaž Čemažar. Vodilno razvojno podjetje na trgu motorjev za sesalne naprave se usmerja v razvoj električnih motorjev za vrtne naprave, njihovi izdelki bodo raziskovali vesolje, pomembno vlogo Domel igra pri reciklaži redkih zemelj. Do orožarske industrije so zadržani. Kot pove gost podkasta se dosedanji sistemi svetovne gospodarske ureditve spreminjajo in Evropa se bo morala sprijazniti s tem, da postaja obrobni igralec.

Umetnost možnega Ameriška prevara z naklepom – Matjaž Gruden (Večer, Svet Evrope)

Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.

Evolucija užitka Menopavza je nekaj naravnega, ampak meni je ta narava neznosna!

Raziskava iz leta 2002 je pustila trdovraten temen madež na hormonski terapiji.

Več

41 stopinj vročine Pot v mraku

V oddaji poslušamo skladbe: Jože Privšek: Pot v mraku - solist vibrafonist Jože Privšek Bojan Adamič: V soboto zvečer Vinko Globokar: Glasba za 21 m cevi - solist pozavnist Vinko Globokar Oliver Nelson/Jože Privšek: Lou's Good Blues - solista trobentač Mojmir Sepe, saksofonist Albert Podgornik Bojan Adamič: Orientalico - solista saksofonist Ati Soss, trobentač Petar Ugrin

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Prišla je pomlad

V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bo tokrat v ospredju blagozvočnost pomladi. V oddaji bomo slišali: glasbeni sestav Muzika Akademske folklorne skupine Študent, Tamburaški orkester Kulturno-umetniškega društva Dobréč, Folklorno skupino Dragatuš, Jožeta Medveda, Toneta Pečovnika in Antona Gorška, Kresnice mlajše iz Adlešičev, Ljudske pevke iz Adlešičev, Otroški zbor glasbene šole Franca Šturma, Miho Dovžana in Katice.

Etnofonija Meybahar na plovbah od Balatona do Egejskega morja

Meybahar na plovbah od Blatnega jezera do Egejskega morja. Sotočje med glasbenima okoljema Panonskega prostora in Levanta. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/04/17/meybahar-na-plovbah-od-balatona-do-egejskega-morja/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer THE SHIRLEY WAHLS SINGERS: Koncert afro-ameriških duhovnih pesmi (Urednik: Jane Weber)

V velikonočnem času se spodobi, da v naših glasbenih oddajah na Prvem spomnimo tudi na nabožno glasbo. Shirley Wahls se je rodila 28. decembra leta 1941 in je znana kot ena izmed pionirk gospela. S petjem v cerkvi že od tretjega leta starosti je pevsko kariero začela v mlajšem zboru baptistične cerkve Mt. Pleasant pod vodstvom Ruth Jones (bolj znane pod umetniškim imenom Dinah Washington) in pozneje vodje Phillipa Gilberta. Poklicna pevska kariera Shirley Wahls se je začela z legendarnimi skupinami, kot so The Argo Singers, The Ward Singers in Dorothy Norwood Singers. Čeprav je v poznih 60-ih izdala peščico posvetnih malih plošč, je Shirley pokazala, da ima vokalni talent, in da bi lahko bila velika zvezda. Tako se je preizkusila tudi v soulu, mi pa jo poznamo predvsem kot pevko nabožnih skladb, ki imajo dolgo in pestro zgodovino, ki seže vse tja do zgodnjih let afroameriških duhovnih pesmi oziroma spiritualov. Želimo vam prijetno poslušanje praznične koncertne oddaje s Shirley Wahls. Koncert smo posneli v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Tonski mojster je bil pred kratkim umrli Zoran Crnkovič, Shirley Wahls je k nam pripeljal Stane Sušnik, posnetek pa je uredil Jane Weber. Želimo vam veliko glasbenih užitkov.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Ansambel Jureta Zajca in nova zgoščenka – Po Sloveniji

Pred kratkim je izšla nova zgoščenka Ansambla Jureta Zajca, ki ima naslov Po Sloveniji. Kot smo vam obljubili tik pred praznovanjem desetletnice zasedbe meseca januarja, vam jo tokrat predvajamo v celoti. V spomin na Juretovega dedka, godca Nika Zajca, pa drugi del četrtkovega večera pripada njegovi glasbeni zapuščini. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Glasbena sodelovanja

V Godbah z zgodbo poslušamo nekaj zanimivih glasbenih sodelovanj. Med drugim Raiven prepeva s Štrasom iz skupine Mrfy, člani zasedbe Joker Out s svetovno glasbeno zvezdo Elvisom Costellom, Vlado Kreslin z Radetom Šerbedžijo, Hamo pa z Rudijem Bučarjem.

41 stopinj vročine Mojmir Sepe

V oddaji poslušamo del Radijskega portreta Mojmirja Sepeta, ki ga je redaktor Rado Časl posnel leta 1987. Mojmir Sepe je bil avtor številnih zimzelenih popevk in vsekakor eden glavnih akterjev na področju razvoja slovenske zabavne in jazzovske glasbe. V letih od 1950 do 1970 je bil tudi član takratnega Plesnega orkestra Radia Ljubljana.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi KED Folk Slovenija: Ljudske glasbene prakse kot nesnovna kulturna dediščina

27. septembra 2024 je v Slovenskem etnografskem muzeju zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija z naslovom Ljudske glasbene prakse kot nesnovna kulturna dediščina. Rdeča nit koncerta je bila predstavitev nekaterih glasbenih praks, ki so že vpisane ali pa so v procesu vpisa v Register nesnovne kulturne dediščine; na primer petje na tretko, koledniške pesmi, petje partizanskih pesmi in druge. V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo poslušali posnetek koncerta, na katerem so nastopili: Cintare, Ljoba Jenče, Zingelci, Tomaž Podobnikar, Dečve in Vruja.

Prva vrsta Trio Firšt

Živo v studiu 13 nastopa Trio Firšt: Miha Firšt (kontrabas), Peter Firšt (trobenta) in Leon Firšt (klavir). Trio v resno klasično glasba vnaša hudomušnost in nove oblike izvedbe.

Več

Gymnasium Na Gimnaziji Murska Sobota smo zelo sproščeni

Ob našem terenskem obisku Murske Sobote smo pred mikrofon povabili tudi dijakinje in dijake Gimnazije Murska Sobota. Skozi številne aktivnosti, ki jih izvajajo, bodo predstavili utrip na šoli in nam predstavili možnosti, ki jim jih za uspeh v življenju ponuja regija iz katere prihajajo.

Lahko noč, otroci! Če sreča odide na počitnice

… In se v mesto naseli gospa nesreča … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Manka Kremenšek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Lahko noč, otroci! Kdo se boji velikih oči?

Črt in Lena. In strahovi vseh vrst, barv ter oblik … Nastopajo: Matej Puc, Doroteja Nadrah, Ariani Kaloper in Max Tojnko. Avtorica: Tina Arnuš Pupis. Režiserka: Ana Krauthaker. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Objava v okviru projekta B-AIR Radia Slovenija. Posneto v studiih Radia Slovenija, studio 02, marec 2022.

Lahko noč, otroci! Hopek in velikonočni zajček

Le en zajček je velikonočni zajček. Hitrejši je od vetra in niti sokol ga ne najde. Pripoveduje: Barbara Cerar. Napisala: Kathrin Siegenthaler. Prevedla: Veronika Drolc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.

Lahko noč, otroci! Velikonočni zajček deda Martina

V dedove dlani je velikonočni zajček polagal najčudovitejše bombone. Pripoveduje: Tjaša Železnik. Napisala: Manka Kremenšek Križman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

RIO radijska igra za otroke Charles Perrault: Obuti maček

Maček iz te radijske igre za otroke ni le obut, ampak tudi pameten, zvijačen in brezobziren. Spretno se zna pogovarjati s kralji in gospodo, mimogrede pa pospravi vse, kar mu je na poti. Avtorica dramatizacije in radijske priredbe: Djurdja Flere Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Obuti maček – Jurij Souček Peter, njegov gospodar – Marko Okorn Kralj – Danilo Benedičič Kraljična Lepa – Polona Vetrih Velikan – Andrej Kurent Nastopajo še – Aleš Valič, Dušan Škedl, Branko Starič, Neža Simčič, Nadja Strajnar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana maja 1982.

Lahko noč, otroci! Grdi raček

Pravljica o grdem račku, ki so ga vsi zaničevali, potem pa je postal najlepši med pticami. Pripovedujejo: Zvone Hribar, Ljerka Belak, Saša Mihelčič, Nina Valič, Sabina Kogovšek, Uroš Smolej, Polona Juh, Aleš Valič, Marko Mandič. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Režija: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Hudo! 12. tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik: književnost na filmu

Tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik: književnost na filmu združuje mlade po vsej Sloveniji v ustvarjalni noti, saj morajo sodelujoči za tekmovanje posneti lasten film po literarni predlogi dela, ki ga izberejo iz sklopa besedil pri slovenščini. Že 12. leto zapored Slavistično društvo Slovenije mladim podeljuje nagrade, tako na osnovnošolski, srednješolski kot tudi na gimnazijski ravni. Letos so pri tekmovanju sodelovala tudi dekleta z OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica, ki so prejela zlato priznanje in prvo mesto v kategoriji osmih in devetih razredov osnovne šole, in dekleta z OŠ Gornja Radgona, ki pa so prejemnice srebrnega priznanja in prvega mesta v kategoriji šestih in sedmih razredov. Skupaj s članom žirije na državni ravni tekmovanja Miho Hočevanjem so bile mlade zmagovalke gostje tokratne oddaje Hudo!, v kateri smo se z njimi pogovarjali o njihovih dveh filmih, snemanju, igralski zasedbi in z njimi delili veselje ob zmagi na tekmovanju.

Huda muska Kratka zgodovina grunge glasbe

Rokovska glasba je vse od svojih začetkov v šestdesetih letih do danes doživela številne preobrazbe. Pojavnost Grungea konec osemdesetih je za nekaj let korenito spremenila podobo rokovske glasbe in pomembno vplivala na naravni razvoj rocka.

Kulturomat Rockovska zasedba Alter Ace

V Ljubljani rock scena ne zamira. V tokratnem Kulturomatu nam bosta pevec in kitarist Rok Martinović ter glavni kitarist skupine Rok Filipič predstavila rock skupino Alter Ace. V njej sodelujeta še basist Jakob Kerže in bobnar Nino Popovič. Izvedeli boste, kakšni so bili začetki skupine, kako nastaja njihova glasba, po kom se zgledujejo in še marsikaj zanimivega.

UI faktor Vsi uporabljamo UI

Da so ChatGPT in podobne aplikacije sodobne umetne inteligence izredno praktične pri šolskem delu in še kje, ste mladi odkrili izjemno hitro. Če UI odgovori bolje in hitreje od googla, ni več veliko razlogov za klasično brskanje po spletu. Ali pač? Tokratna epizoda podkasta o umetni inteligenci za mlade UI faktor prinaša pestre in tudi zabavne izkušnje osnovnošolcev in dijakov ob uporabi Chata. Kje res pride prav in kdaj mu preprosto ne gre zaupati? Zakaj je fino preverjati, kar nam pove, in zakaj tega v praksi ne počnemo preveč pogosto?

Več

Sami naši Tehnosocializem, literarni medprostori in pomladni okusi Balkana

V oddaji Sami naši na Prvem razmišljamo o svetu, v katerem delo ni več breme in v katerem tehnologija služi dobremu življenju za vse. Zamisli o tehnosocializmu odpirajo prostor za domišljijo, pa tudi za kritiko sodobnega sveta. Oglasimo se tudi iz Cankarjevega doma, kjer so se Adriana Kuči, Alena Begić, Snježana Vračar Mihelač in Selma Skenderović pogovarjale o večjezičnosti, nevidnosti in literarni pripadnosti. Za konec pa – pogled v pomladne navade: koprive in regrat, dve rastlini, dve tradiciji – in številni okusi, ki razkrivajo, kako nas hrana povezuje z dediščino.

Naše poti Naše poti - koncert Shanin Balažek, Amala in Vlado Kreslin na odru Naših poti v Studiu 14 aprila 2015

S tokratnimi prazničnimii koncertnimi Našimi potmi potujemo točno deset let v preteklost. Aprila leta 2015 smo se ob Svetovnem dnevu Romov v Naših poteh odpravili na vznemirljivo glasbeno potovanje skozi romsko glasbo z različnih koncev Slovenije. Oddaja je potekala v živo na odru legendarnega Studia 14 Radia Slovenija in v neposrednem prenosu spojila pogovor z gosti in živo glasbo. V njej smo lahko prisluhnili nastopom mlade romske pevke iz Novega mesta Shanin Balažek, ljubljanske romske skupine Amala in ambasadorja folk in etno glasbe s prekmurskim pečatom Vlada Kreslina. Deset let pozneje smo pripravili izbor utrinkov takratne oddaje.

Sotočja Koroška poje 2025 - Življenja ples

Krščanska kulturna zveza iz Celovca že 53 let vsako drugo nedeljo v marcu pripravi koncert, na katerem se predstavijo domači pevski zbori in vokalne zasedbe ter gostje iz Slovenije in Furlanije Julijske krajine. Letošnji koncert Koroška poje je potekal pod naslovom Življenja ples. V celovškem Domu glasbe so 9. marca nastopili Tonč Feinig trio, Kvintet Donet, moški in mešani pevski zbor Bilka iz Bilčovsa, moški pevski zbor Vinko Poljanec iz Škocjana, ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, projektni zbor Mladina poje iz Celovca in otroški zbor Jepca iz Ledinc. Iz Slovenije je v Celovec prišel ženski kvartet Štiglic iz Ljubnega, iz Gorice pa mešani pevski zbor Lojze Bratuž. Kako je letos pela Koroška? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Učitelji slovenskega jezika in kulture iz tujine na strokovnem srečanju v Sloveniji

Na strokovnem seminarju v Ljubljani so se ta teden zbrali slovenski učitelji, ki poučujejo slovenščino in slovensko kulturo v slovenskih skupnostih v 21tih evropskih državah. O dogajanju na seminarju in tudi o slovenskem dopolnilnem pouku v nekaterih državah, kjer živijo slovenski rojaki, nekaj več izveste v oddaji. Bili smo na predstavitvi knjige s področja slovenskega izseljenstva o dolenjskem rojaku Francetu Bambiču, ki odstira njegovo življenje v začetku 20.stoletja, ko se je večkrat odpravil na delo v Ameriko. Odpeljemo vas k slovenskim rojakom v belgijski Maasmechelen, kjer slovensko pevsko društvo Slomšek med velikonočnimi prazniki pripravlja tradicionalni koncert, gostimo pa tudi slovensko rojakinjo Rozino Lovrenčič iz Nemčije, ki praznike tokrat preživlja v domovini.

Sami naši Prevajalec Darko Spasov, zapuščina Ota Reisingerja in spomin na Filipa Davida

V oddaji Sami naši na Prvem poslušajte pogovor z makedonskim prevajalcem Darkom Spasovim, ki z veseljem prevaja sodobno slovensko književnost in razmišlja o prostoru med jeziki. Obiskali smo tudi Hišo karikature Ota Reisingerja v Zagrebu in spregovorili o umetniku, ki je s humorjem in kritično ostrino zabeležil duh časa. Za konec pa prispevek o pisatelju, scenaristu in javnem intelektualcu Filipu Davidu – njegovih besedah, načelih in pogumu, ki so zaznamovali srbski kulturni prostor in širše.

Naše poti Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, je na Pušči simbolično zasadil lipo v drevoredu sobivanja

Prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je na Pušči v drevoredu sobivanja simbolično zasadil lipo v spomin na mamo, ki je bila ena od pobudnic za postavitev in odprtje vrtca Romano na Pušči leta 1962. Prinašamo še utrinke s praznovanja svetovnega dne Romov na OŠ Frana Metelka v Škocjanu. Društvo Fršlus je za predstavnike organizacij LGBTQ+ pripravilo enodnevni študijski obisk treh romskih naselij. Skupina Šukar pa nadaljuje glasbeno pot z novim imenom, Etno karavana. Svoje vtise nam je zaupala pred prvim nastopom v Murski Soboti.

Sotočja 'Demokracija je bogastvo, ki ga je treba spoštovati in negovati'

»1000 ljudi« je bil naslov prireditve, s katero so na železniški postaji Žrelec v Celovcu spomnili na pregon več kot 220 koroških slovenskih družin, ki so jih odpeljali z domov med drugo svetovno vojno.

Slovencem po svetu V romunski prestolnici Bukarešti je že vrsto let mogoče slišati tudi slovenski jezik

Podajamo se v Romunijo in se ustavljamo na slovenskem lektoratu v Bukarešti. Z lektorico slovenščine na bukareški univerzi Barbaro Kustec se pogovarjamo o študiju slovenskega jezika, spremljevalnih prireditvah in vtisih iz romunske prestolnice. Obiskali smo tudi slovenske rojake v Rumi, o dogajanju v slovenski skupnosti v tem srbskem mestu pa je beseda tekla s predsednikom društva Emona in učiteljem slovenskega dopolnilnega pouka Zoranom Jovičičem. V oddaji pa vas seznanjamo tudi s pomladno poletnimi prireditvami , ki jih organizirajo na Slovenski izseljenski matici.

Sami naši Spomin na Josipa Ostija, literatura Filipa Grujića in zdrava kuhinja Dušanke Đurić

V oddaji Sami naši na Prvem govorimo o pesniku, prevajalcu in kulturnem povezovalcu Josipu Ostiju, ki je zaznamoval tako bosansko kot slovensko literaturo. Predstavljamo srbskega pisatelja Filipa Grujića, ki razmišlja o tišini kot delu ustvarjalnega procesa. Za konec pa še o zdravih postnih jedeh z Dušanko Đurić, avtorico kuharske knjige, ki išče navdih v tradiciji in domačih sestavinah.

Naše poti Novela zakona o romski skupnosti zaznamovala svetovni dan Romov

Ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprila, prinašamo vtise z osrednje prireditve v Murski Soboti. Letošnji praznik je v ospredje postavil predlog novele zakona o romski skupnosti, ki po skoraj dvajsetih letih prinaša kar nekaj sprememb. V hrvaškem glavnem mestu so romske delegacije iz 12 držav, tudi iz Slovenije, podpisale Zagrebško resolucijo, ki v 10 točkah poziva k izboljšanju pravnega položaja romske skupnosti. Končal se je prvi del programa socialne aktivacije Rominj, ki je udeleženkam ponudil nabiranja dodatnih znanj in usposabljanja pri delodajalcih. Čas bo še za izbor skladb meseca. V domačem delu se za lovoriko potegujeta zasedba Belin s skladbo Ciganka in zasedba Balkan Boys s priredbo skladbe Bella Ciao. V tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbo Lie ciocârlie zasedbe Taraf de Caliu ter skladbo Los gitanos sonamos así, ki jo prispeva Yerai Cortés.

Sotočja O koncertu, ki poveže celo vas, in druge zgodbe iz zamejstva

»Tuli ku en šakal«, poje doberdobska rock skupina Blek Panters, ki je s tremi razprodanimi koncerti v Kulturnem domu v Gorici praznovala 30 letnico. Zakaj so njihovi koncerti tako posebni?

Več

Zrcalo dneva Koalicija in opozicija tudi po več urah razprave o interpelaciji vsaka na svojem bregu

V državnem zboru že cel dan obravnavajo interpelacijo zoper vlado, ki jo je vložila SDS zaradi izjav premierja Roberta Goloba, da je za poslabšanje položaja upokojencev odgovorna druga Janševa vlada. V koaliciji so SDS-u očitali zlorabo upokojencev za politični boj in izrazili zadovoljstvo z opravljenim delom vlade. Opozicija ostaja prepričana, da je slabši položaj vseh, tudi upokojencev, posledica vladnih ukrepov in dodatnih finančnih obremenitev. Druge teme: - Predsednica obžaluje zavrnitev kandidatov za guvernerja BS - Vlada razglasila soboto za dan žalovanja za papežem - Donald Trump napovedal znižanje carin za Kitajsko

Novice Radia Slovenija Novice ob 21h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Gymnasium Na Gimnaziji Murska Sobota smo zelo sproščeni

Ob našem terenskem obisku Murske Sobote smo pred mikrofon povabili tudi dijakinje in dijake Gimnazije Murska Sobota. Skozi številne aktivnosti, ki jih izvajajo, bodo predstavili utrip na šoli in nam predstavili možnosti, ki jim jih za uspeh v življenju ponuja regija iz katere prihajajo.

Lahko noč, otroci! Če sreča odide na počitnice

… In se v mesto naseli gospa nesreča … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Manka Kremenšek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Radijski dnevnik Radijski dnevnik 18:30

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Aktualna tema Znanost, punk in novinarstvo z domačega vrta

Murska Sobota je danes gostila Prvi program Radia Slovenija v sklopu projekta Talenti EU-regij. Tema? Beg možganov. A na terenu smo spoznali nekaj ljudi, ki možganov niso posojali drugim.

Dogodki in odmevi Maratonska razprava o interpelaciji vlade: premier Golob meni, da gre za politični teater, SDS mu očita manipulacije

V parlamentu že skoraj pet ur merita moči koalicija in opozicija. Na predlog SDS poslanke in poslanci obravnavajo interpelacijo o delu celotne vlade. Največja opozicijska stranka SDS jo je vložila februarja zaradi - kot je pojasnila - manipulativnih izjav predsednika vlade o pokojninski reformi leta 2012. Druge teme: - Diplomatski pritisk za končanje vojne v Ukrajini: se bo Kijev odrekel ozemljem, ki jih nadzoruje Moskva? - Verniki se v Vatikanu poslavljajo od papeža Frančiška. Pred baziliko svetega Petra čaka več tisoč ljudi. - Ob dnevu knjige in avtorskih pravic se vrača Lastovka - ARSov natečaj za najboljšo kratko zgodbo.

Aktualna tema Tudi v Pomurju se brezposelnost že nekaj let zmanjšuje

Pomurje je tradicionalno veljalo za regijo z največjo brezposelnostjo v Sloveniji. V zadnjih letih brezposelnost upada, povečuje pa se tudi zanimanje za deficitarne poklice in poklicne programe srednjih šol.

Po Sloveniji Ptujska občina lani poslovala s presežkom

Nekateri preostali vsebinski poudarki: - Osnovna šola Šmihel iz Novega mesta s prizidkom do nujnih dodatnih učilnic in kabinetov - V Kočevju v prenovo stare knjižnice. - Kranjska Komunala začenja gradnjo sodobnega upravno-izobraževalnega središča - Ob dnevu Zemlje na vóden pohod po Mašunski učni poti v osrčju Snežniško-Javorniškega masiva.

Danes do 13:00 Vlada se drugič zagovarja pred poslanci

Državni zbor je pred dobrima dvema urama začel interpelacijo o delu vlade, razpravi je namenjenih 14 ur. Poslanec Zvonko Černač iz SDS, ki je vložila interpelacijo, je v uvodu premieru Robertu Golobu očital laži in manipulacije na področju pokojnin. Golob pa je interpelacijo označil za politični teater, ki jo opozicija uporablja kot del kampanje pred prihajajočim referendumom. Poslanke in poslanci so pred tem vnovič potrdili novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, na katero je državni svet vložil veto. V oddaji boste slišali še: - V baziliki svetega Petra se od papeža poslavljajo verniki. - Ameriški predsednik Trump napovedal precejšnje znižanje carin za Kitajsko, ta je pripravljena na pogovore - Pred današnjim dnevom knjige na Primorskem zagnali projekt Primorci beremo.

Prvi na obisku 70-letni utrip Pomurskega muzeja

Pomurski muzej Murska Sobota letos praznuje 70 let delovanja. Ustanova, ki že desetletja raziskuje, varuje in predstavlja bogato kulturno dediščino Pomurja, danes velja za enega ključnih varuhov identitete regije. Na tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin hrani več kot 55 tisoč muzejskih predmetov in z njimi predstavlja vse vrste materialne in duhovne kulturne dediščine, ki sega od prve naselitve teh krajev pa do danes.