Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

PAVZA
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Aktualna tema Odobreno novo gensko zdravilo za hemofilijo

v Sloveniji živi 650 bolnic in bolnikov z motnjami strjevanja krvi

Sledi časa Obseg legijskega tabora v Ločici ob Savinji je večji od ostankov antične Emone - danes Ljubljane

Ločica ob Savinji ima skriti biser, in to je nedokončani rimski legijski tabor. Graditi naj bi ga začeli v letu 170 našega štetja, leto dni pozneje pa so ga že zapustili. To je lep primer klasičnega rimskega vojaškega, legijskega tabora tistega časa. Šlo je za zidan tabor, v obliki igralne karte z zelo izrazito poveljniško stavbo, bolnišnico in zidanimi barakami za dve kohorti od desetih. Tabor je kamenček v mozaiku poznavanja markomanskih vojn v poznem 2. stoletju našega štetja, ki jih štejemo za začetek tako imenovanih barbarskih vpadov v rimski imperij. Tabor kaže, kakšna je bila organizacija rimske vojske in njene logistične sposobnosti pri graditvi vojaških objektov. Druga italska legija je postavila svoj prvi tabor v Ločici ob Savinji in se je na to v nekaj letih preselila celo dvakrat in postavila še dva dodatna tabora ob Donavi v današnji Avstriji. O taboru v Ločici pa več v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

V navezi Oznaka, ki je posredno in neposredno rešila številna življenja

Markacisti in z njimi vsi tisti, ki nam gore pomenijo več kot samo tako imenovani nekoristni svet, praznujemo 100 let Knafeljčeve markacije, oznake, ki je posredno in neposredno rešila številna življenja. Osrednji gost oddaje je Boštjan Gortnar, ki je markacist že 32 let. Delo markacistov je opisuje Zdravko Bodljaj, v PD Kamnik vodja markacistov in podpredsednik društva, dr. Peter Mikša pa v zgodovini posvečenem delu oddaje opisuje trenutke, ko so v naših gorah nastajale najbolj znamenite oznake poti oziroma smeri. Tudi tiste na sam vrh Slovenije, Triglav.

Jutro na Prvem

Svetovalni servis Sindrom razdražljivega črevesa

Težava sodobnega časa je le ena od oznak sindroma razdražljivega črevesja. Gre za funkcionalno motnjo, spremljajo jo krči, bolečine v trebuhu, spremenjene prebavne navade, prekomerni plini in napenjanje ter preobčutljivost na določeno hrano. Natančen vzrok za nastanek sindroma razdražljivega črevesa ni znan, težave pa lahko lajšamo tudi s spremenjeno prehrano in življenjskim slogom. V ponedeljkovem svetovalnem servisu bo o sindromu govoril dr. Rok Orel, predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.

Klicna koda Ameriški časovni stroj

Kam drugam bi poklicali 4. julija, kot čez lužo? Razlog je praznovanje Dneva neodvisnosti, ki sicer v luči zadnjih dogodkov iz ZDA ponuja vprašanje, koliko razlogov sploh imajo Američani za veselje. Tamkajšnja sodišča v zadnjih tednih delajo s polno paro in poganjajo časovni stroj v preteklost. V Klicni kodi gostuje Andrej Stopar.

naPOTki Naravni biser, ki še vedno čaka na boljše čase

Tokrat se bomo ustavili nekaj kilometrov severovzhodno od Maribora ob akumulacijskem Perniškem jezeru. Na prvi pogled naravni biser, košček neokrnjene narave, s katerim pa so žal že več kot 50 let – praktično od njegovega nastanka – povezane anomalije z neurejenim lastništvom, koncesijo in posledično nabiranjem mulja.

Lokalni junak Anton Lisec

Velikokrat rečemo ali pa slišimo, ta poklic ni le delo, je veliko več, poslanstvo, način življenja…..Zagotovo je biti rudar ,vsaj, tudi način življenja, ki ga oblikuje delo pod zemljo, v posebnih pogojih. Za ene vsakodnevna rutina, drugi ne bi niti metra naredili v rov, kaj še le da bi se spustili metre in metre pod površje. Za našega današnjega gosta Antona Lisca je to bilo pač tako. Kot zadnji v verigi svojih prednikov- očeta, deda….je svojo delovno dobo kot rudar preživel v jamah Rudnika Trbovlje Hrastnik. Rudnika v katerega nedrje se rudarji že leta ne podajajo več po črno zlato, po zasavski premog, ki je pravzaprav ustvaril zasavska mesta in življenju v njih dal močan pečat. In pečat je dal tudi Toniju kot ga kličejo« kumrati«. Toni je tisti, prvi sindikalist Rudnika Trbovlje Hrastnik, ki se ga morda še marsikdo spomni iz zadnjega štrajka zasavskih rudarjev leta 2014 in njegovega »znamenitega« stavka, da se bodo z vlado pogovarjali le prek bankomata. Toni je danes, tako kot večina zasavskih rudarjev, upokojen rudar, ki pa na svoj način še vedno ostaja zvest svojemu stanu, ki 3. julija, v spomin na eno drugo stavko – gladovno stavko zasavskih rudarjev leta 1934, praznujejo svoj stanovski praznik. Anton Lisec je tudi tisti, ki si aktivno prizadeva, da bi vsaj del kanpovske tradicije in dediščine ostal vsem nam in zanamcem. Pred mikrofon ga je povabila Karmen Štrancar Rajevec

Svetovalni servis Kako ravnati ob srečanju s kačo?

V Sloveniji živi 11 vrst kač, od katerih so tri strupene: modras ter laški in navadni gad. So zelo plašne in nenapadalne živali – umaknejo se, če je le mogoče. Od kod torej človeški strah oz. odpor do teh plazilcev in kako se ga znebiti? Kako ravnati, če kačo srečamo na svojem vrtu ali na sprehodu v naravi? Na vprašanja bo v Svetovalnem servisu odgovarjal Griša Planinc, biolog in herpetolog, ki že 15 let vodi projekt Kačofon. Pokličite ali pišite po 8.00.

Petek brez pravila Pakirajo ženske, v avto zlagajo moški?

Pakiranje pred dopustom je za nekatere prava nočna mora, drugi pa se znajo pri tem zelo dobro organizirati. In kot po pravilu – v anketi med mimoidočimi ugotovimo, da pakirajo ženske, z zlaganjem v avto pa se ukvarjajo moški. Po pravilu tetrisa, seveda.

Svetovalni servis Zaščita lesa

Razkroj lesa povzročajo številni dejavniki žive in nežive narave. Mehanski, fizični in kemijski vplivi na eni strani ter insekti, glive in plesni na drugi lahko poškodujejo ali povsem uničijo vašo ograjo, ostrešje, parket in pohištvo. V četrtkovem svetovalnem servisu po osmi na Prvem bomo govorili o učinkoviti zaščiti lesa. Doktor Franc Pohleven, zaslužni profesor Biotehniške fakultete v Ljubljani, nam bo pojasnil tudi, zakaj so kozolci dober primer konstrukcijske zaščite lesa.

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon Kaj nam o razvoju človeških možganov in vedenja povedo fosili?

Kaj nam o naših možganih povedo fosili iz pradavnine? Natanko to bomo raziskovali tokrat! Vabljeni na potep tisočletja v zgodovino. Naša glavna navigatorka bo doktorica Alexandra de Sousa z Univerze BathSpa v Veliki Britaniji, ki strastno raziskuje povezave med človeškim vedenjem in njegovimi možgani. Pripravlja: Mojca Delač.

Lokalni čas Galeb znova priplul v Piran

Tokratni Lokalni čas je odmerila Barbara Kampos De Stefani, ki se nam je oglasila iz studia Radia Koper. V Piran je iz Tržiča v Italiji srečno priplula jadrnica Galeb, ki sta jo naša svetovno znana baletnika Pia in Pino Mlakar pred 28-imi leti podarila Pomorskemu muzeju Piran. Več o tem v Lokalnem času, v katerem smo nanizali tudi bisere glasbenih dogodkov, ki bodo zaznamovali poletje v Slovenski Istri. Pred mikrofonoma: Barabara Kampos de Stefani, Mojca Delač tonska mojstra: Marko Čebulj, Jaka Žagar

Svetovalni servis Mešani komunalni odpadki so veliko breme

V času epidemije je količina mešanih komunalnih odpadkov začela naraščati in še vedno ne pada, opozarja gostja sredinega Svetovalnega servisa na Prvem po osmi Marinka Vovk iz Okoljsko raziskovalnega zavoda. Kakšne so priložnosti za zmanjšanje in preprečevanje teh odpadkov v dnevni rutini tudi v času dopustov? Mešani odpadki so namreč problematični zaradi bremena, ki ga prinašajo, so stroškovno zahtevni in okoljsko obremenjujoči, tudi v procesu proizvodnje.

Pod pokrovko "V receptih za koktajle nikoli ne zasledimo ledu, sam pa bi ga postavil na prvo mesto med sestavinami"

Osnovna, slovarska definicija koktajla pravi, da gre za mešano, odišavljeno pijačo, sestavljeno iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. Prvi zapisi o takšnih pijačah segajo v začetek 19. stoletja v Združene države, kjer se je uveljavilo tudi ime »koktajl«, so se pa nato skozi desetletja sestavine spreminjale in danes bi težko soglašali, da je za dober koktejl dovolj mešanica alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. Barista in barman Gal Aleksej Pilko iz koktajl bara Neubar v Ljubljani nam je v pogovoru razkril, v čem je skrivnost dobrega koktajla.

Svetovalni servis Dojenje

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje do dopolnjenega šestega meseca starosti otroka, nadaljevanje dojenja najmanj do enega leta, še bolje pa do drugega leta starosti. Dojenje sicer ni le vir hrane, temveč tudi način tolažbe, krepi povezavo med mamo in dojenčkom. Tej temi ter težavam pri vzpostavljanju polnega dojenja posvečamo torkov Svetovalni servis. V njem se nam bo pridružila Willma Koa, avtorica knjige 10 P-jev za uspešno dojenje.

Informativne vsebine

Novice Radia Slovenija Novice ob 10h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Aktualna tema Odobreno novo gensko zdravilo za hemofilijo

v Sloveniji živi 650 bolnic in bolnikov z motnjami strjevanja krvi

Novice Radia Slovenija Novice ob 9h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Jutranja kronika Nadaljuje se iskanje pogrešanih po odlomu ledenika na Marmoladi v Dolomitih

Vročinski rekordi in z njimi povezani ekstremni pojavi so simptomi zastrupljenosti našega planeta. Pri številnih posledicah podnebnih sprememb imamo zaradi brezbrižnosti v preteklosti že zvezane roke. Od skupno 220 tisoč ledenikov naj bi jih kar desetina izginila do leta 2050, med njimi je ledenik na Marmoladi, katerega del se je včeraj ob pretoplem ozračju utrgal in sprožil plaz, v katerem je umrlo najmanj šest ljudi. To ni nič drugega kot posledica globalnega segrevanja. Drugi poudarki oddaje: - Po strelskem napadu v Koebenhavu, ki je zahteval tri življenja, prijeli 22-letnika. - V Luganu razprava o povojni obnovi Ukrajine, njen vzhod vse bolj v ruskih rokah. - Naši košarkarji premagali Švede, Goran Dragič bo v prihodnje igral za Chicago.

Jutranja kronika Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Zrcalo dneva Zrcalo dneva 22:00

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Radijski dnevnik Rusija naj bi prevzela nadzor nad celotno regijo Lugansk na vzhodu Ukrajine

Ruska vojska je danes po navedbah uradne Moskve zavzela mesto Lisičansk, s tem pa skoraj v celoti prevzela nadzor v regiji Lugansk. Ukrajinska stran tega ni potrdila, navaja namreč, da se v obkoljenem Lisičansku ukrajinski borci upirajo še naprej. O silovitih ruskih napadih poročajo iz mesta Slovjansk v regiji Doneck, ki so po navedbah lokalnih oblasti zahtevali najmanj pet smrtnih žrtev, v več predelih gori. V Radijskem dnevniku tudi: - V Dolomitih zlomljen ledenik na Marmoladi sprožil plaz, umrlo najmanj pet ljudi - Pomanjkanje družinskih zdravnikov: na območju Kranja v DSO-jih le tedenski pregledi - Tretja sprinterska etapa Toura Groenewegnu, v rumeni majic še naprej Van Aert

Dogodki in odmevi Kakšni bodo prvi ukrepi vlade glede podražitev električne energije in zemeljskega plina?

Ob napovedih o draginji prihaja spodbudna vest, da se bodo pogonska goriva v tednu, ki je pred nami, vsaj za malenkost pocenila. Borzna cena surove nafte se je namreč nekoliko znižala. Povsem drugače je s cenami elektrike, ki na borzah še kar rastejo. Drugi poudarki oddaje: Rusija je razglasila nadzor nad celotno regijo Lugansk na vzhodu Ukrajine. - Se omejevanja podnebnih sprememb lotevamo z napačnega konca? - Slovenski košarkarji danes s Švedi, številni slovenski navijači tudi na Touru.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Za pomoč potrošnikom ob prehranski draginji bodo verjetno potrebni dodatni ukrepi

Zdi se, da bo morala vlada za zamejitev vse višjih cen hrane poseči še po drugih ukrepih. Med njimi se omenja znižanje DDV-ja, pomoč za socialno najšibkejše ter ukrepe tržnega sledenja. V prihodnjih dneh pričakujemo tudi napoved potez na področju cen električne energije in plina. Ostali poudarki oddaje: V Skopju protest proti francoskemu predlogu, ki bi omogočil začetek pogajnaj z Evropsko unijo Cilj obiska ameriškega predsednika Bidena v Savdski Arabiji predvsem zagotovitev cenejših energentov V sklopu srečanja izseljencev Dobrodošli doma letos 30-letnico obstoja praznuje tudi Izseljensko društvo Slovenija v svetu Plezalka Janja Garnbret vnovič daleč najboljša v svetovnem pokalu ter izjemno uspešen dan slovenske reprezentance na sredozemskih igrah

Zrcalo dneva Ob vladnih ukrepi za blažitev prehranske draginje opozorila, da je nabor nedomišljen

V odzivih na vladne ukrepe za blažitev prehranske draginje je slišati opozorila, da je nabor nedomišljen. Kot poudarja agrarni ekonomist Aleš Kuhar ni jasno, kaj želi vlada z ukrepi doseči. Ob tem je opozoril, da lahko državni odkup pšenice, kar je eden od napovedanih ukrepov, še poveča inflacijo. Drugi poudarki oddaje: - Ameriški predsednik Biden obljublja zaščito žensk, ki bi jim skušali onemogočiti splav - Kostavnjevica na Krki znova središče raznovrstne umetnosti - Plezalka Janja Garnbret znova pred konkurenco na tekmi v Švici

Radijski dnevnik Odmevi na napovedane vladne ukrepe glede podražitev hrane

Vlada bo med prvimi ukrepi kmetom namenila finančno pomoč v vrednosti več kot 22 milijonov evrov, od tega več kot 5 milijonov za sektor mleka, dobra 2 milijona kot nadomestilo zaradi naraščajočih cen energentov in 15 milijonov za nakup reprodukcijskega materiala, zlasti gnojil. Ta poseg ima lahko pozitivne učinke na ohranjanje proizvodnega potenciala, ne bodo pa kupci zaradi tega deležni nižjih cen doma pridelane hrane. V Radijskem dnevniku tudi: Na Bližnjem vzhodu ideja o Arabskem NATU, vključeval bi arabske sunitske države in Izrael - V Novem mestu srečanje Slovencev iz sveta in zamejstva, nekateri pri nas prvič - Druga etapa Toura Jakobsenu, rumena majica Van Aertu, Pogačar in Roglič s srečo v neseči

Podkasti

Na pravi strani Sovraštvo do žensk v politiki

Ženske v politiki in mizoginija gredo v slovenskem prostoru z roko v roku. Več kot je političark, več je vulgarnih napadov nanje in seksizma. Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v novi vladi je štirideset odstotkov poslank in sedem ministric, znane so že tri kandidatke za predsednico države, kar pomeni prelom z dolgo tradicijo razumevanja politike kot moške domene, vendar je večje število žensk v politiki prineslo tudi porast mizoginije, seksizma, osebnih napadov in verbalnega nasilja v javni sferi. Ne mine dan, da ne bi v javnosti komentirali videza in pojavnosti političark. O mizoginiji, nizkotnih načinih diskreditacij političark in o odnosu medijev do žensk, v novi epizodi podkasta Na pravi strani. Avtorica in voditeljica Tita Mayer je tokrat pred mikrofon povabila novinarko časopisa Dnevnik, Tanjo Lesničar Pučko in novinarko medijske hiše Delo, Anjo Intihar.

ApolloLajka Natisni mi hišo na Luni

Kako bomo gradili naselbine na Luni in Marsu? Če verjamete ali ne, jih bomo kar natisnili. 3D tiskanje oziroma aditivna proizvodnja je pristop, ki v vesolju edini res pride v poštev.

Umetnost možnega Konec prvega polčasa - Jernej Šmajdek (STA) in Borut Mekina (Mladina)

Prvi polčas super volilnega leta končujemo z analizo najpomembnejšega političnega dogodka zadnjih let – spremembo oblasti na državnozborskih volitvah. To, kar se je zgodilo v Sloveniji, je bilo bolj pomembno od izida francoskih volitev, pravi Borut Mekina, novinar in komentator Mladine. Kako se bo nova vlada soočila s (pre)visokimi pričakovanju ta hip seveda še ne vemo, bo pa zelo pomembno, opozarja Jernej Šmajdek, novinar in analitik Slovenske tiskovne agencije, kaj in kako bo sporočala javnosti. Zadnja tiskovna konferenca o regulaciji cen bencina je bil že tak primer, ko so morali novinarji počakati na sporočilo za javnost, da so lahko razbrali, kaj pravzaprav načrtuje vlada. Da o dveh ministrih, ki nista dobila besede, niti ne govorimo. Velik del epizode (žal) namenjamo tudi razmeram na RTV, na koncu pa vsi skupaj ugotavljamo, da bo očitno novi predsednik Slovenije – predsednica. To je zadnja epizoda te sezone, preden vsi skupaj odidemo na počitnice. Ampak nekaj je v teh negotovih časih gotovo – septembra, pred lokalnimi in predsedniškimi volitvami, se podkast Umetnost možnega vrača!

Srce bije za posel Enzo Smrekar, Atlantic Droga Kolinska

Enzo Smrekar, glavni direktor podjetja Atlantic Droga Kolinska, podpredsednik za delikatesne namaze, Donat Mg in internacionalizacijo v Atlantic Grupi, odgovarja na vprašanja o prehranski in energetski draginji, inflaciji, izvozu, dodani vrednosti, zaposlenih, trajnosti, vodenju in avtentičnosti, o nekaj idejah iz koalicijske pogodbe in o športu (je tudi predsednik Smučarske zveze). O sebi pove, da je jutranji človek, zadostuje mu štiri do pet ur spanja, ob sedmih je na delovnem mestu, vendar nima rutinskega urnika. Ves čas je v življenjskem ritmu in miselnem toku, ki prepleta intenzivno poklicno in aktivno zasebno življenje. Zdajšnje poslovne pogoje v prehrambni panogi opiše kot popolno nevihto in pove, kako podjetje krmari skozi težke čase.

Evolucija užitka S punco se veliko pogovarjava, zato je seks boljši

V tretji sezoni podkasta posebna raziskovalca Eva in Luka raziskujeta spolne, seksualne in reproduktivne pravice žensk

Umetnost možnega Odkrito o politiki in medijih – Silvester Šurla

Dobili smo novo vlado, njene prve poteze pa so zamenjave kadrov. To je pričakovano in transparentno, pravi gost nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega odgovorni urednik tednika Reporter Silvester Šurla. Ivan Simič in Franci Matoz sta to razumela, Milan Krek pa ne, še dodaja. A do katere ravni naj sežejo politične menjave, da državna uprava še lahko strokovno deluje? Na to vprašanje politika nima odgovora. Silvester Šurla, ki je pred kratkim napisal knjigo Ozadje Reporterja in Maga, tudi natančno opiše, kako je nastal medijski imperij stranke SDS in s kakšnim namenom. Od blizu je spremljal, kako se je radikalizirala stranka, ki obvladuje desni politični prostor. Na tem političnem polu ostaja prostor za urbano konservativno stranko, neke vrste Državljansko listo 2.0. Kdaj bo nastala in kdo jo bo vodil, še ni znano, verjetno pa ni dvoma, da se bo to slej ko prej zgodilo.

Na pravi strani Pravica do splava v ZDA in EU

Potem, ko je pred dnevi ameriška zvezna država Oklahoma, v celoti in brez izjem, prepovedala pravico do splava ter s tem postala država z najbolj restriktivno politiko v zvezi z reproduktivnimi pravicami žensk v razvitem svetu, ji bodo, po oceni poznavalcev tamkajšnjih razmer, najbrž zelo kmalu sledile še druge zvezne države. Trend, ki se izkazuje v ZDA je seveda zaskrbljujoč, saj se dogajanje v ZDA praviloma prenese tudi v EU, vendar velja poudariti, da imamo v osrčju Evrope že zdaj vsaj dve državi, ki eklatantno kršita pravice žensk do svobodnega odločanja o lastnem telesu. O pravici do splava v ZDA in v EU, sta tokrat spregovorila dopisnik iz ZDA Andrej Stopar in dopisnica iz Berlina Polona Fijavž. Podkast o pravicah žensk pripravlja novinarka in voditeljica Tita Mayer.

Umetnost možnega Prva preigravanja in prepovedani položaji – Suzana Kos in Gregor Drnovšek

Dve tretjini v sicer za Slovenijo značilnem dolgotrajnem procesu oblikovanja vlade sta že končani. Dobili smo nov parlament in mandatarja, čez dober teden zelo verjetno tudi vlado. In videli smo tudi že prve politične praske – ne v novi vladni koaliciji, ampak v opoziciji. Stranki SDS in NSI sta najprej napadli Golobov šprint skozi parlamentarne procedure s paketom zakonskih predlogov. Po tem pa je NSi v minulih dneh nepričakovano prehitela SDS po levi pri sestavljanju parlamentarnih odborov. Najina gosta, novinarja in komentatorja Dela in Tv Slovenija, Suzana Kos in Gregor Drnovšek, sta vse to spremljala iz prve vrste. Suzana v novi epizodi podkasta pove, kaj pomeni Gallupov test in zakaj so nekateri ljudje modre, drugi pa kakšne drugačne barve. Gregor pa opiše prva preigravanja in nekaj ofsajdov v novi politični igri. Kot se za politični podkast spodobi, pokomentiramo tudi zaključek fuzbalskega prvenstva. Ker o sta politika in nogomet edini disciplini, v katerih smo vsi predsedniki in selektorji. Na poslušanje!

ApolloLajka Človek v vesolju

Kaj človeka čaka na Luni in Marsu in katere tehnološke rešitve nam bodo v pomoč, pojasnjuje prof. dr. Igor Mekjavić.

Srce bije za posel Aleksander Mervar, ELES

ELES je v lasti države. Prenosni operater skrbi, da električna energija od proizvajalcev pride do porabnikov, vpet je v omrežja sosednjih držav in evropski energetski sistem. Od leta 2013 je na njegovem čelu Aleksander Mervar, ki pojasnjuje, zakaj bomo šele po počitnicah deležni visokih zneskov na položnicah: »Če ste imeli danes mesečno 100 evrov položnice za elektriko, boste imeli po mojih izračunih 2023 nekje 350-400 evrov.« Pove tudi, zakaj so cene nevzdržne in kako se bodo po njegovem umirile, nikdar pa ne več na ravneh, ki smo jih bili vajeni še pred letom dni.

Evolucija užitka Nosečnost je cela znanost

"Živijo, sem Živa, stara sem 29 let. Delam v arhitekturnem biroju. Nismo največji, smo pa kar znani, veliko nagrad smo dobili, tudi na razpisih zmagujemo. Sem najmlajša, pri njih delam že 6 let, takoj po faksu so me vzeli. Sej mi je ok, sam res veliko delam. In ker sem trenutno noseča, mi ni najlažje. Čez en mesec imam rok in mi je že precej neudobno. S kolesom se ne vozim več, tko da hodim peš. Počasi. Zadnjič so mi trobili na prehodu za pešce, k sm šla tok počas. In pol sem se obrnla, pokazala na svoj trebuh in fakiča. Pizda, ne gre, ne morm hitreje. Fak, kr trije bomo! Jst bom rodila otroka in potem ga bova mela. Tko, kr odnesla ga bova domov iz porodnišnice. In bo najin. Celo življenje sem se mogla učit in delat izpite in pisat teste in dokazovat, da zmorem in sem sposobna in imam znanje. Ampak otroka pa lahko kr maš. Tko, noben ne preveri, če ga boš znal vzgajat. Men je to čist noro!"

Umetnost možnega Preludij za politično sredino – Metka Majer in Uroš Esih

Robert Golob je v otroštvu menda rad igral šah. Prav zdaj igra simultanko – na eni šahovnici sta obe prihodnji koalicijski partnerici, SD in Levica, na drugi dve stranki koalicije KUL, ki sta ostali pred parlamentarnimi vrati, LMŠ in SAB. Obe igri sta povezani – če bosta v vladi ministra tudi Bratuškova in Šarec, bo Golobu uspelo združiti stranke politične sredine, ki je od razpada LDS, skoraj dve desetletji, razbita med številne politične igralce. Tako se je prvotna zamisel o vitki vladi spremenila v predlog ekipe, v kateri bo verjetno celo več ministrov kot v prejšnji vladi, pravi novinarka POP TV Metka Majer. Gibanje Svoboda je dobilo toliko sedežev v parlamentu, da bo dobesedno posrkalo tudi vse strokovne sodelavce, opozarja Uroš Esih, komentator časopisa Delo. To pa pomeni neke vrste zlitje, ki se bo morda zelo kmalu končalo z združitvenim kongresom. Kajti lokalne volitve so blizu. Oba tokratna gosta podkasta Umetnost možnega te dni delata več kot običajno – sestavljanje koalicije so neke vrste olimpijske igre notranjepolitičnih novinarjev. Kljub temu nista zamudila Studio 9.maj in Marcela Štefančiča v Mladinskem gledališču. In imata tudi o ukinitvi Studia City zelo jasno stališče.

Iz glasbenega uredništva

Sobotni glasbeni večer Sobotni glasbeni večer - Bojan Drobež

V počitniški oddaji vrtimo posnetek radijskega nastopa slovenskega kitarista Bojana Drobeža. Ta je svoje tehnično znanje igranja na kitaro izpopolnil do perfekcije. Njegov prvenec z enostavnim naslovom "Bojan Drobež" pa še danes osupne s svojo svežino. Ker sta tako prvi kot tudi drugi album "Krog na vodi" izšla pri založbi RTB Beograd, je Drobež je zaradi nikakršne promocije ostal v glasbeni »ilegali«, ti posnetki pa so z razpadom skupne države postali prava diskofilska rariteta in na žalost najverjetneje nikoli ne bodo ugledali luči sveta na kakšnem drugem nosilcu zvoka. Šele tretja plošča "Odprto morje" je izšla na CD-ju pri založbi Sraka iz Novega mesta. Oddajo urednika Janeta Webra smo prvič predvajali leta 2015.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Z Ansamblom PIK živo iz studia 13

To sezono živih oddaj iz studia 13 končuje mladi narodno-zabavni Ansambel PIK. S pravkar končanega 30. Festivala narodno-zabavne glasbe Vurberk 2022 se fantje vračajo polni vtisov, ki so jih na svoji spletni strani strnili takole: "Ni besed, s katerimi bi lahko opisali svoje občutke z letošnjega jubilejnega (morebiti tudi zadnjega) festivala Vurberk. Krasno vzdušje, ambient in seveda srečanja z mnogimi glasbenimi prijatelji. Čeprav nismo dobili nagrade, smo na svoj nastop izredno ponosni, saj smo lahko predstavili skladbo, ki je bila posvečena prav festivalu Vurberk." Ta mlada zasedba ima v svojem repertoarju zajetno bero avtorskih skladb in to gotovo obljublja zanimiv in prijeten večer na Prvem, kjer nas poslušate po radijskih valovih in gledate na spletni strani Prvega programa. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Koncert okteta Suha

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Etnofonija Oysterband: Read The Sky

Oysterband: Read The Sky. Vitalna in sveža izdaja družbeno osveščenega folkrocka, ki beži iz časovno zamejenih kategorij.

Sobotni glasbeni večer Sobotni glasbeni večer

V Sobotnem glasbenem večeru na Prvem, ki ga ureja Jane Weber, na praznični večer, predvajamo koncert slovenske skupine Mala Mestna Muzika, ki jo vodi skladatelj in pianist Rudi Pančur. Lahko ste ga slišali v petkovi rubriki Iz glasbenega uredništva na Prvem. Koncert smo posneli 29. maja v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani v okviru festivala Druga Godba, ki mu letos na Prvem posvečamo večjo pozornost. Mala mestna muzika nas popelje na glasbeni sprehod po obrobju Slovenije, kot ga še nismo poznali. Lep repertoar sestavljajo uglasbljene pesmi Žalostinke po razkriško Vlada Žabota, seveda v razkriškem narečju. Uigran manjši orkester, na čelu katerega sta pevca Brina Vogelnik in Metod Banko, pretkano povezuje besedila z novo glasbo, ki deluje lirično, baladno, na trenutke mogoče nekoliko groteskno in predvsem nostalgično. Ploščo Male Mestne Muzike lahko nedvomno štejemo med boljše slovenske glasbene stvaritve zadnjih nekaj let. Na koncertu smo slišali tudi nekaj še neizdanih skladb.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov

Jutri bo na gradu Vurberk jubilejni 30. Festival narodno-zabavne glasbe, tokrat vam za pokušino v posluh ponujamo posnetek oddaje, v kateri smo leta 2017 predstavili skladbe s takratnega 26-ega festivala in v kateri je svoj pogled na festival predstavil dolgoletni vodja prireditve gospod Janez Toplak. Skladbe z letošnjega festivala pa vam bomo predstavili v eni prihodnjih oddaj. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Marino Kranjac, istrijanska duša

Za majhnimi očmi umirjenega obraza je skromen človek, ki dela dolgoročne načrte in počasi melje svoj vsakdan. Razmišljujoč in pristen. Nocoj je v naši sredi prejemnik Maroltove plakete, najvišjega priznanja za področje folklorne dejavnosti za leto 2021 – Marino Kranjac. Obiskali smo ga na njegovem domu med vinogradi nad Koprom, a sebe nima za Primorca. Marino Kranjac je svojo življenjsko pot je posvetil slovenski ljudski glasbi, specializiral se je za istrsko ljudsko glasbo, saj ga z njo povezuje okolje, v katerem živi in deluje. Marino velja za odličnega interpreta, glasbenika in umetniškega vodjo, avtorja glasbenih priredb, je soustanovitelj številnih prepoznavnih glasbenih skupin – Istranova, Pišćaci, Tolovaj Mataj, Marušić Istrio, Zingelci, Vruja, Adriavox, Cappella Justinopolitana, zaradi katerih je istrska ljudska glasba presegla meje arhivskega gradiva in zaživela v novih podobah, v zvoku, ki združuje pokrajinsko specifiko s sodobnimi glasbenimi pristopi in hkrati s starimi, npr. srednjeveškimi praksami ki so omogočili, da so te glasbene priredbe doživele širšo prepoznavnost in priljubljenost med ljudmi. V oddaji ga bomo pobliže spoznali, o njem pa bodo spregovorili tudi dr. Mojca Kovačič, mag. Simona Moličnik in g. Janez Jocif. Ob vsem tem bomo poslušali posnetke Marinove glasbene zakladnice - Istranova, Vruja, Cappella Justinopolitana, Zingelci iz Kopra, ...

Etnofonija Brencl Banda: Čarovniški lov

Brencl Banda: Čarovniški lov. Brencl Banda od albuma do albuma avtorsko in glasbeniško dozoreva v vedno prepričljivejši in privlačnejši odziv na sodobni fuzijski folk z različnih koncev Evrope.

Sobotni glasbeni večer Sobotni glasbeni večer

V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.

Pesem v žepu Noreia, Jani Kovačič, Laura Krajnc: Kilt Roberta Burnsa

Najpopularnejši škotski pesnik Robert Burns je v svojem dokaj kratkem, a burnem življenju napisal precej pesmi, v katere je ujel duh svojega časa. Hitro so ponarodele in segle preko prostorskih in časovnih meja, nedavno pa so oživele tudi v slovenščini, in sicer kot »Kilt Roberta Burnsa«. V tem projektu so združili moči člani zasedbe Noreia, ki sta se jim pridružila kantavtor Jani Kovačič in pevka ter violinistka iz zasedbe Zajtrk Laura Krajnc. V središče svojega programa so postavili Burnsovo kantato »Veseli berači« iz leta 1785, dodali pa so ji še nekaj drugih ponarodelih Burnsovih pesmi. Koncertni album »Kilt Roberta Burnsa« nam v Pesmi v žepu predstavlja Anej Ivanuša, eden od članov zasedbe Noreia.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov

Kot že naslov pove, tokratno oddajo posvečamo dvema slavljencema, ki sta v začetku meseca junija praznovala rojstni dan. Prvi je basist in vodja Alpskega kvinteta, 9. junija je dopolnil 75 let, drugi, Jure Valjavec, pa 10. junija 56 let, sicer pa je klarinetist, član ansambla Gašperji, producent in še kaj bi se našlo. .. Na koncu oddaje pa vse dobro želimo tudi Otu Pestnerju, ki trenutno okreva po srčnem infarktu. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi France Marolt - Poklon, 2. del

Bili smo na 74. letni produkciji najbolj znanega folklornega ansambla v državi, Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, z naslovom France Marolt – Poklon. Na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma smo si jo lahko ogledali v nedeljo, 15. maja 2022. Več kot 50 plesalcev, glasbenikov in pevcev je sodelovalo v plesni predstavi, ki je bila tokrat posvečena ustanovitelju Francetu Maroltu. Naj spomnimo: prejšnji torek smo poslušali prvi del koncerta, Uverturo, Ziljske svatbene plese in skladbo Lipa zelenela je v izvedbi Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča, Ovo selo zdravo i veselo in Plese ljubljanskega predmestja. Plesna predstava 'Poklon' je v 10 točkah prikazala začetek, razvoj in koreografske novosti Luke Kropivnika, dr. Tomaža Simetingerja in Mirka Ramovša. Predstavo povezujejo kratki izseki iz pogovorov z nekdanji člani skupine in raziskovalci dela in življenja Franceta Marolta. Pogovor z umetniškim vodjem, Luko Kropivnikom, ki bo opisal dogajanje na odru, bo vodila Nika Rožanc.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt