Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Uredništvo glasbenega in razvedrilnega programa

Aida Kurtović

182 prispevkov



13.6.2023

Janez Bončina Benč o Septembru

V pogovoru z Janezom Bončino Benčem se spomnimo začetkov in delovanja kultne zasedbe September. Tihomir Pop Asanović, Petar Ugrin, Ratko Divjak, Braco Doblekar in Čarli Novak so bili člani prve postavitve v Septembru. Pred dnevi je izšel ponatis dveh albumov; Domovina moja in Zadnja avantura, ki sta zdaj na vinilu in CD-u. foto: Mirsad Demirović Grga


4.4.2022

Tereza Kesovija: "Silno se veselim koncerta, Slovenijo pa zares obožujem!"

Na Prvem programu Radia Slovenija smo pred nekaj dnevi posneli ekskluzivni pogovor z hrvaško glasbeno divo, pevko šansona in mediteranskega melosa, Terezo Kesovijo. Gostili smo jo pred njenim velikim ljubljanskim koncertom v Cankarjevem domu. Z Aido Kurtović sta med pogovorom nekaj pozornosti namenili tudi repertoarju, s katerim se bo konec aprila predstavila občinstvu v Sloveniji. Intervju in koncert Tereze Kesovije, ki ga bo snemala naša radijska ekipa, bomo naknadno predvajali v oddaji Sobotni glasbeni večer.


28.3.2022

94. podelitev nagrad Ameriške filmske akademije

Na Prvem bomo tradicionalno spremljali podelitev nagrad Ameriške filmske akademije oziroma oskarjev. Takoj po polnoči sledi pogovor s filmsko kritičarko Ano Jurc, nato sprehod po rdeči preprogi in od 2:00 naprej spremljanje podelitve, za katero akademija obljublja, da bo nekaj povsem drugega od tistega, kar smo videli do zdaj. Ali bo res tako, bosta v noči na ponedeljek ves čas podelitve preverjala nočna voditelja Višnja Fičor in Jure K. Čokl.


4.3.2021

Koala Voice v Pesmi tedna Radia Koper

Krajše vsebine dnevnega programa


17.11.2020

Samuel Blues in Miha Erič

Samo Pivač in Miha Erič sta s svojevrstno izvirnim pristopom združila kitaro in orglice, ki temelji na njuni glasbeno sorodni usmeritvi. Njun prvi, še aktualni skupni glasbeni projekt z naslovom Transformator, je izšel jeseni 2019. Za živi nastop v radijskem studiu 13 sta med drugim pripravila tudi nekaj skladb z njunega prvenca.


11.9.2020

Andraž Hribar - Čas je

Po treh letih ustvarjalnega premora je Andraž Hribar prav danes uradno naznanil izid svojega šestega studijskega albuma z naslovom Čas je.  Andraž je eden od naših bolj cenjenih pevcev in avtorjev srednje generacije, ki se je s skladbo Ne jokat, lubika ob spremljavi Revijskega orkestra RTV Slovenija, na Slovenski popevki leta 1998, prvič uradno predstavil širšemu poslušalstvu. Strokovna žirija ga je takrat spoznala za najboljšega debitanta festivala. V nadaljnjih letih je Andraž Hribar nemalokrat opravičil tako to nagrado kot še nekaj podobnih, ki jih je prejel v svoji več kot dvajsetletni glasbeni karieri. Nazadnje je navdušil z albumom Huanani, ki ga je snemal s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, izdali pa so ga pri založbi ZKP RTV. V pogovoru z Andražem smo obudili nekatere njegove dosedanje glasbene projekte, s poudarkom na desetih pesmih s svežega albuma Čas je (založba Nika).    


9.9.2020

Severa Gjurin - A je še kaj prostora?

Ljubitelji šansona se bržkone še spominjajo Festivala slovenskega šansona, ki je svoj čas potekal v organizaciji glasbenega uredništva Prvega programa nacionalnega radia in največkrat pod taktirko takratne glasbene urednice, tudi interpretke šansonov, Meri Avsenak. Izvedba festivala v radijskem studiu 14, leta 2005, je bila med drugim precej pomembna tudi za nadaljnjo glasbeno pot takrat še zelo mlade pevke popularne glasbe, Severe Gjurin. Skupaj z bratom Galom Gjurinom in drugimi spremljevalnimi člani zasedbe Olivija, je tisti večer izzvenela njihova skladba Brez sramu in brez strahu, Gala Gjurina pa je žirija nagradila s priznanjem za najboljšo avtorsko glasbo. Po tem dogodku sta Severa in Gal Gjurin nadaljevala ustvarjalno obdobje in s svojimi glasbenimi deli še vedno bogatita slovensko glasbeno produkcijo. Tako je Severa Gjurin prvega septembra letos, predstavila njen čisto svež glasbeni projekt z naslovom Ali je še kaj prostora?. Navdih za naslov pa je našla prav v eni izmed svojih uspešnic Ali je še kaj prostora tam na jugu, ki je uradno izšla leta 2014. O vsebini in vzdušju skladb z najnovejšega albuma je na kratko spregovorila tudi za poslušalce Prvega programa.


27.12.2019

Woodstock - Drago Mislej Mef

V končnici letošnjega leta in v naslednjih nekaj dneh, še enkrat obujamo spomine na svojevrstno obletnico iz sveta popularne glasbe. Skupaj z nekaj našimi glasbenimi ustvarjalci se vračamo  v leto 1969 in se v pogovorih z njimi na kratko selimo v čas dogajanja festivala Woodstock, saj je prav ta koncertni dogodek pred natanko petdesetimi leti, pomembno vplival na popularno glasbo in njeno vlogo v širšem družbeno kulturnem okolju. Potekal je pod geslom - Tri dni miru in glasbe – saj so nastopajoči in obiskovalci tega zgodovinskega festivala, z njim izražali nezadovoljstvo in so se takrat kategorično opredeljevali proti vojaškemu posegu ZDA v Vietnamu. Festival se je tako razvil v veliki spontani shod s približno pol milijona ljudi, ozaljšan z živo glasbo in retoriko miru, ki je v današnjem času kronično primanjkuje. Z časovnim odmikom je festival Woodstock odmeval tudi v Evropi in nekdanji Jugoslaviji. Med sodobniki festivala je tudi naš sogovornik, obalni kantavtor Drago Mislej Mef.


28.3.2019

Orto fest 2019

Ob okrogli obletnici Orto festa smo skupaj z zbranimi glasbeniki na konferenci za novinarje v sredo 13. marca ob 13 uri v ljubljanskem Orto baru (simpatizerji in obiskovalci ga ljubkovalno imenujejo Ortič), na sočni jubilejni torti upihnili dvajset svečk. Naš največji in najbolj pomemben klubski festival bo letos še posebej prazničen, saj so klubska vrata Orto bara prvič za javnost odprli pred natanko petindvajsetimi leti. Na Orto festu 2019, ki se bo odvijal med 28. marcem in 27. aprilom, bo nastopilo kar šestintrideset različnih slovenskih in tujih glasbenih izvajalcev. V oddaji se bodo vrstile kratke zgodbice Matjaža Jelena (Šank rock), Matevža Šaleharja Hama, kitarista Petra Dekleve, Samuela Bluesa in skupin Fed Horses ter Lumberjack, ki med drugim izpostavijo nadpovprečen pomen tega tradicionalnega enomesečnega rockovskega dogodka. Bogato zgodovino Orto festa bo z nekaj statističnimi podatki podkrepil eden od njegovih organizatorjev. Andrej Ciuha ga soustvarja in koncept Orto festa osmišlja že od njegovih začetkov.


2.3.2019

Drevored - Dušan Prosinečki

Gost oddaje Godbe z zgodbo je bil novomeški glasbenik Dušan Prosinečki, vokalist, kitarist in avtor glasbenih del rockovske skupine Drevored, ki letos (2019) obeležuje štirideset let ustvarjanja. Korenine Drevoreda segajo v oddaljeno leto 1979, saj so jo takrat zasnovali iznajdljivi, predvsem za glasbo nadarjeni gimnazijci. Med poslušalci so kmalu začeli vzbujati zanimanje, sledila je še pozornost širše javnosti, kar je pomenilo številne odrske nastope in predstavitve na takrat pomembnih glasbenih festivalih. Po desetih letih delovanja so se sicer za nekaj časa umaknili, četudi so v tem obdobju že spesnili tudi nekaj kakovostnih avtorskih pesmi. Zbrane so na njihovem prvencu Dekade iz leta 2009, ko se je Drevored po dobrem desetletju znova vrnil k poslušalcem. Na tega so uvrstili tudi nekaj povsem novih skladb, kar velja tudi za album Na zahod iz leta 2017. Glasbo Drevoreda nam je v oddaji natančneje predstavil Dušan Prosinečki (ostali člani zasedbe so Andrej Zupančič na basovski kitari, vokalist in kitarist Tomaž Zorko – Zore in Alen Tibljaš na bobnih).


13.3.2019

Frenk Nova in Miki Vlahovič (Victory)

Godbe z zgodbo tokrat naslavljamo na slovensko pop in dance glasbeno produkcijo devetdesetih let prejšnjega stoletja. To je rdeča nit pogovora z dvema predstavnikoma takratne slovenske popularne scene, Frenkom Novo in Miranom Mikijem Vlahovićem. Prvi je resnejšo glasbeno pot najprej zarisal s skupino Terpo in Big Apple, nato pa je prav v devetdesetih na vrh slovenskih glasbenih lestvic prišel kot vokalist in član zasedbe Babilon. Deloval je tudi kot avtor in soavtor pesmi na različnih glasbenih festivalih, katerih odre je prav tako preizkusil kot vokalist oziroma interpret. V zadnjih letih soustvarja s skupino Sopranos, a se ni odrekel solističnim projektom. Pred kratkim je izdal skladbo Pridi k men, pripravlja pa še nekaj novosti, med drugim slovensko angleško pesem You can follow, saj Frenk Nova tekoče govori več tujih jezikov (italijansko, nemško in angleško). S skladbo Še vedno sva ista se na glasbeno estrado vračajo člani skupine Victory, četudi so (izpostavlja njihov kitarist in tudi vokalist Miki Vlahović) brez prekinitev koncertno dejavni že trideset let: »V tridesetih letih delovanja nismo imeli niti enega meseca premora. Na ta podatek smo zelo ponosni, pa tudi na dejstvo, da se je v bandu v vseh teh letih zgodilo zelo malo kadrovskih menjav, kar ni ravno običajno«, je še dodal. Victory prav tako poznamo po veliko uspešnicah kot po njihovih festivalskih nastopih, predvsem pa skupino pomnimo po posebnem glasbenem pečatu v njihovi obsežni karieri, ki jim ga je prinesla skladba Zelena dežela. Ta je bila izbrana med deset najboljših pesmi z domovinsko tematiko. Miki Vlahović in drugi člani zasedbe (Robert Dragar – basovska kitara in vokal, Boštjan Zupančič klavijature in vokal, Matija Kač – bobni in vokal, Tomo Primc – harmonika) poudarjajo, da so obdobja iskanja lastne glasbene identitete, zanje preteklost.


5.3.2019

Alan Vitezič - Društvo mrtvih pesnikov

Konec lanskega leta je novomeška zasedba Društvo mrtvih pesnikov izdala svoj osmi studijski album z naslovom Astronavt. Vsebinsko celovito glasbeno delo oblikuje deset skladb, ki jih je pevec in kitarist Alan Vitezič povezal v enovito misel o človeku in njegovi minljivosti. »To so pesmi o sodobnem sleherniku izgubljenem v vesolju.« Skladbe z Astronavta govorijo o nas, ki smo zašli in smo kot poudarja Alan, pozabili na medsebojna druženja kot tudi na užitke v trenutkih sedanjosti. V oddaji smo »prelistali« strani tridesetletnega ustvarjanja Društva mrtvih pesnikov z vsemi vrhunci in njihovimi tudi manj uspešnimi obdobji. Skupino ob Alanu Viteziču sestavljajo še kitarist Peter Dekleva, basovski kitarist Tomaž Koncilija, klaviaturist Boštjan Artiček in bobnar Marko Zajc.


26.2.2019

Tamara Obrovac Transhistria Ensemble

V središče tokratnih Godb z zgodbo postavljamo istrsko glasbenico Tamaro Obrovac. S Tamaro se je v Pulju pogovarjal glasbeni urednik Radia Koper, Armando Šturman. Večkrat nagrajena kantavtorica, flavtistka in skladateljica, nam v oddaji podrobno predstavi njen zadnji, sicer dvojni živi album Live @ ZKM, ki je bil ob dvajsetletnici njene ustvarjalne poti posnet na koncertu v Zagrebškem teatru mladih (Zagrebačkom kazalištu mladih). Na tamkajšnjem odru jo je novembra 2016. spremljal njen stalni band Transhistria Ensemble (kitarist in mandolinist Uroš Rakovec, kontrabasist Žiga Golob, harmonikar Fausto Beccalossi in bobnar Krunoslav Levačić). Po desetih studijskih, je to prvi živi album Tamare Obrovac, ki so ga uradno izdali konec lanskega leta. Ob Bernardu Mihaliću se kot producentka na albumu Live @ ZKM podpisuje tudi Tamara Obrovac.


20.2.2019

Anže Langus Petrovič Dagi

Zanj je imela basovska kitara od nekdaj prav poseben pomen. Bila je namreč glasbilo, ki ga je preprosto »ponotranjil« že med odraščanjem. Anže Langus Petrović – Dagi v oddaji pripoveduje, da je ob očetu Srečku Langusu (prav tako glasbeniku), basovsko kitaro tako vzljubil, da je bil že kot otrok trdno prepričan o svoji poklicni poti. »Vedel sem, da bom glasbenik in da bom igral bas«!, je še poudaril. Basovska kitara je potem resnično zaznamovala njegovo zasebno kot tudi poklicno življenje. In to traja celih dvajset let, ki jih šestintridesetletni Dagi slavi prav letos. Sicer ga mnogi poznajo kot glasbenika, ki je vrsto let spremljal Magnifica, že nekaj let pa je nepogrešljiv član v spremljevalni sekciji Jana Plestenjaka. Nedvomno je mnogim poslušalcem ostal v spominu tudi glasbeni dvojec Da Phenomena, ki sta ga z Matetom Brodarjem Brojem zasnovala leta 2006. Z njuno izvirnostjo v glasbi sta kar nekaj časa beležila pomembne uspehe na domačih odrih. A Dagi je očitno še v popolni glasbeni kondiciji, saj je pred približno dvema letoma presenetil s prvo avtorsko pesmijo – Mamin sin. Zadnja (Dagijeva peta po vrsti), je izšla pred kratkim in ima naslov Kdo te je meni poslal. Solistično pot doživlja predvsem kot najboljši način za izražanje najglobljih čustev. Kantavtorstvo je zanj – kot slikovito pojasni – najboljša »samoočiščevalna« terapija.


12.2.2019

Zdravko Čolić

Zdravko Čolić je med redkimi pevci iz nekdanje skupne države, ki se lahko ponaša z razkošno petinštiridesetletno glasbeno kariero. Pevec je svoje prve uspešnice začel nizati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, a je v samem vrhu tudi s pesmimi z zadnjega studijskega albuma Ono malo sreće (2017). Sedeminšestdesetletnega Sarajevčana, ki ga več generacij pozna po vzdevku Čola, še vedno uvrščamo med največje zvezdnike v tem delu sveta. Tako je preprosta zamisel  za radijski oglas nekdanje založbe Jugoton (leta 1980) ob izidu njegovega tretjega albuma Zbog tebe: »Svi dolaze, prolaze i odlaze, samo on ostaje!«, postala  dejstvo. Drugi se pojavijo, nekaj časa vztrajajo in nato odidejo. On pa ostaja. Brezčasni Čola!


5.2.2019

Clemens in Bomb Shell

Sredi februarja se bodo poslušalci in gledalci spet odločali in izbirali slovenskega predstavnika za pesem Evrovizije 2019. Nacionalno tekmovanje Ema 2019 je nared, v Godbah z zgodbah pa gostimo dva mlada slovenska glasbenika, ki sta Emin oder že doživela. To sta Brane Štubljar, bobnar v zasedbi z odrskim imenom Bomb Shell (pevka Petra Zore, kitarist Anže Turk, klaviaturist Tim Zupančič) in Klemen Mramor z odrskim imenom Clemens. Z njima smo obudili še nekaj festivalskih in glasbenih izkušenj, v pričakovanju njihovih debitantskih albumov, pa smo še pogledali v glasbeno prihodnost obeh.


29.1.2019

Aldo Ivančić (Borghesia)

V tednu pred Prešernovim dnevom - slovenskim kulturnim praznikom, Godbe z zgodbo namenjamo posebnemu glasbenemu projektu, ki nas bo spomnil na še enega velikana slovenskega pesništva, Srečka Kosovela. Naš gost je priznani slovenski glasbenik Aldo Ivančić, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja med branjem Kosovelove pesniške zbirke Integrali, občutil neizmerno očaranost. Prevzet nad tokom Kosovelovih misli prav v vsakem stihu, je s sočlani matične skupine Borghesia, že takrat odločno razmišljal o uglasbitvi nekaterih njegovih pesmi. Aldo je  sicer ob Dariu Serevalu idejni vodja slovenskih pionirjev elektronskega zvoka Borghesie, v oddaji pa se podrobneje ozre na okoliščine, ki so njihovo zamisel zamaknile za približno tri desetletja. Tako so spomladi leta 2017 poslušalcem najprej predstavili uglasbeno pesem z naslovom Rodovnik. Oktobra lani pa je zasedba Borghesia izdala album Proti kapitulaciji (Moonlee Records), z dvanajstimi skrbno izbranimi Kosovelovimi pesmimi. Album so pospremile odlične kritike na Hrvaškem in v Srbiji, posebno pozornost pa so mu namenili tudi na enem od britanskih spletnih glasbenih portalov (spodaj najdete povezavo do izvirnika z njihovim izborom najboljših albumov 2018). Pri nas so Proti kapitulaciji ocenili glasbeni kritiki Radia Študent, Odzvena, Rockonneta ipd., med tem ko je album v osrednjih medijih (vsaj doslej) ostal domala prezrt.


22.1.2019

Festival MENT 2019

Oddajo posvečamo petemu festivalu MENT, ki se letos odvija na sedemnajstih odrih in na osmih različnih ljubljanskih prizoriščih. Njegovi snovalci so v prejšnjih štirih edicijah gostili več kot dvesto glasbenih domačih in tujih imen, letos pa je festival najštevilčnejši doslej, saj se bo na MENT-u, ki poteka med 30. januarjem in 1. februarjem, zvrstilo kar petinsedemdeset gostov iz štiriindvajsetih različnih držav s poudarkom na enaindvajsetih slovenskih glasbenih izvajalcih. Tako bomo že na otvoritvi festivala slišali dva naša predstavnika, Haiku Garden in Kuklo, ki bo premierno predstavila prvenec  z naslovom Katarina. Sicer je Združenje evropskih festivalov Yourope januarja lani na Nizozemskem, ljubljanskemu festivalu MENT, podelilo priznanje za najboljši manjši in klubski festival v Evropi. Laskavo nagrado je v Godbah z zgodbo komentirala Eva Kristina Filipčič: »Ment je v primerjavi z večjimi t.i. show case festivali prijaznejši, manjši in intimnejši.  Tako ponuja več priložnosti za povezovanje, ker je za večino gostujočih glasbenih profesionalcev lažje obvladljiv.« Več o letošnji zelo raznoliki ponudbi MENT-a je ob Evi povedal še eden od utemeljiteljev festivala, Andraž Kajzer.


15.1.2019

Vlado Kreslin

Njegovo glasbeno delo spremljamo že dobra štiri desetletja. Lahko celo zapišemo, da brez njegove pesmi skorajda ni popolnega radijskega glasbenega izbora. Tudi zato je petinšestdesetletni prekmurski kantavtor, Vlado Kreslin, dolga leta obstal in ostal v glasbenem vrhu. Odlikuje ga dovršenost v avtorskem izražanju, saj so številne Vladove pesmi med našimi ponarodelimi superuspešnicami, ki jih poslušalci vsakič znova sprejmejo z izrazito čustvenostjo. To še najbolj  ponazarjajo njegovi živi nastopi, kakor že sedemindvajset let zapovrstjo razprodani tradicionalni decembrski koncerti Vlada Kreslina v našem najznamenitejšem kulturnem hramu, Cankarjevem domu. Vse se da je naslov njegove najnovejše glasbene izpovedi, ki je uvodna glasbena tema v Godbe z zgodbo pred razgibanim pogovorom s slovenskim "muzikantom" preprostih, a vedno avtentičnih besedil. Segment njegovega življenja in glasbene ustvarjalnosti lahko po novem vidimo tudi na filmskem platnu, saj od konca lanskega leta poteka projekcija glasbenega dokumentarca o Vladu Kreslinu z naslovom Poj mi pesem. Film je režiral Miran Zupanič.


8.1.2019

Žiga Murko

Navkljub dejstvu, da je lani dopolnil šele trideset let, glasbenik Žiga Murko, po zadetkih na spletu in doslej realiziranih glasbenih projektih, nedvomno presega navadne ali za njegovo starost pričakovane okvirje ustvarjalnosti. Je velik ljubitelj soula, četudi ga največkrat opišejo kot jazzovskega, hip hop in elektronskega glasbenika. V Godbah z zgodbo je med drugim izzvenela njegova pesem z naslovom Shy girl, v kateri Žiga Murko prvič nastopa tudi kot interpret. »To je bila že nekaj časa moja želja. Bomo videli, kakšni bodo odzivi. Sicer se človek nenehno razvija in glas tudi. Vidim pa sebe predvsem v vlogi skladatelja, producenta in pozavnista. Vse našteto mi veliko pomeni. Nisem torej glasbenik le v enem segmentu, kajti vedno znova si želim razširiti lastni spekter ustvarjalnosti. Če te kam vleče, potem sem prepričan, da se na to pot moraš tudi podat. Tako raziščeš in ugotoviš, kako daleč lahko nadaljuješ po novi poti«, pravi Žiga Murko, ki v Godbah z zgodbo še opiše svoje začetniške korake, ko je našel navdih najprej v klasičnih glasbenih delih. Te dni je sicer začel s promocijo najnovešega singla z naslovom Not knowing you.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt