Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Trije dogodki so zaokrožili politično dogajanje tega tedna. Anže Logar je naredil še en korak vstopu njegove platforme v politično areno. Golob je - medtem ko popolnjuje svojo ministrsko ekipo - skušal skleniti vsaj začasno premirje z gospodarstvom. Prva poslanka Gibanja Svoboda, Mojca Pašek Šetinc, je tudi uradno izstopila iz poslanske skupine največje vladne stranke. Anže Božič in Gregor Drnovšek sta novinarja POP TV in Televizije Slovenija, ki politično dogajanje spremljata čisto od blizu in o tem vsakodnevno tudi poročata. Premiki zadnjega tedna so pomembni, ne pomenijo pa, da se bo zelo hitro kaj spremenilo. Logar je še vedno zaščiten pred napadi medijskega (predvsem spletnega) stroja največje opozicijske stranke. Ni pa nujno, da bo vedno tako – sploh če bodo ankete pokazale, da bi platforma lahko ogrozila primat SDS na desni sredini. Odhod Mojce Pašek Šetinc ni spremenil razmerja sil v parlamentu, vladna koalicija ima, kljub bizarni epizodi s kozmičnim glasovanjem, še vedno trdno večino. Še največ neznank pošilja dogovor Goloba z gospodarstveniki. Se bodo afere torej za nekaj časa umirile? Ugibamo o skrivnostnih centrih moči, ki naj bi, po navedbah Pahorja in Cerarja, vplivali na dogajanje v državi. Nova vprašanja pa odpira tudi »sporazum« med SLS in Peterletom o uradnem prenosu uporabe imena Slovenski krščanski demokrati na prvega predsednika SKD …
Po kibernetskem napadu, ki se je zgodil na Holdingu slovenskih elektrarn, smo se o izpostavljenosti kritične infrastrukture tovrstnim varnostnim tveganjem pri nas in o pomenu ozaveščenosti glede kibernetske varnosti pogovarjali z etičnim hekerjem Milanom Gaborjem, direktorjem podjetja Viris, ki se ukvarja z odkrivanjem varnostnih tveganj v informacijskih sistemih. Z Milanom Gaborjem se je pogovarjal Aleš Kocjan.
Stampedo slabih novic za vlado Roberta Goloba se ne ustavi, afere še vedno prehitevajo ena drugo. A realno razmerje sil v parlamentu se ni spremenilo in dokler bo tako, so napovedi menjave premiera ali predčasne volitve, nerealne. Z najinim gostom, novinarjem STA Jernejem Šmajdkom analiziramo vzroke za ta strmi padec zaupanja v vlado; koliko je za to kriva sama ter koliko politični tekmeci in interesne skupine. Jernej oceni gospodarsko kondicijo Slovenije in pove, zakaj vsi po vrsti izgubljajo živce – od opozicije do gospodarskih interesnih skupin in celo predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Dotaknemo se še evropskih in ameriških volitev prihodnje leto, iščemo pa tudi ključno sporočilo izida argentinskih volitev, kjer je premočno zmagal Javier Milei, človek, ki se o svojih političnih odločitvah posvetuje s pokojnim psom, v svoji državi, ki jo pesti 140-odstotna inflacija, pa napoveduje ukinitev argentinske narodne banke ter zamenjavo nacionalne valute. Jernej ni pretiran optimist. Prevečkrat se zgodi, da zmaguje človeška neumnost.
Delo vlade, ki je še vedno brez treh ministrov iz kvote premierjeve stranke, ta pa je zaradi sporov v lastnih vrstah iz članstva izključila eno svojih bolj izpostavljenih poslank, ob notranjih razhajanjih v koaliciji zaznamuje precejšnja nekonsistentnost pri sprejemanju odločitev ter posledično strm padec podpore ministrski ekipi Roberta Goloba. V trenutku, ko parlament potrjuje proračuna za prihodnji dve leti, se v politični javnosti pojavljajo vprašanja, koliko legitimnosti še sploh premore vladajoča koalicija. O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Alešem Kocjanom in gosti: Borut Sajovic, GS Zvone Černač, SDS Jani Prednik, SD Jernej Vrtovec, NSi Matej Tašner Vatovec, Levica
Podpora vladi Roberta Goloba se je prepolovila. Proces je podoben tistemu v času Cerarjeve vlade – najprej izjemno visoka pričakovanja, nato strm padec, pravi gostja nove epizode direktorica Mediane Janja Božič Marolt. Še več, številke podpore Cerarjevi vladi in Gobovi vladi se po enem letu mandata obeh vlad skorajda ujemajo. Je torej država ujeta v predvidljive politične kroge, v katerih si sledita vlada SDS in neto nov obraz, ki prinese novo razočaranje? Prej gre za spiralo, ki se vrti navzdol, pravi Božič Maroltova. Podpora vladi je tesno vezana na njenega predsednika, podporniki Gibanja Svoboda pa so se preselili med neodločene, tiste, ki na volitve sploh ne bodo šli, pa tudi med podpornike Socialnih demokratov. Podpora SDS je stabilna in se ne premika ne navzgor ne navzdol. Levica še vedno drsi navzdol, podpora NSi ne raste. Se pa odpira široko polje za nove akterje. Bo to lahko Logarjeva Platforma? Bi se lahko k njim, če bi seveda šli na volitve, preselili tudi glasovi, ki so izvolili Gibanje Svoboda? Kaj pravijo številke pa v novi epizodi UM.
Dogodki v slovenski politiki si sledijo z neverjetno naglico. Še preden se konča prva afera, se razkrije nova. Ministri padajo, iz Gibanja svoboda je neprostovoljno odšla tudi prva poslanka. Zaupanje javnosti v vlado je strmoglavilo. Kako si lahko razlagamo najnovejši politični vrtiljak dogodkov? S komentatorjem Dela Urošem Esihom ugotavljamo, da predčasne volitve v tem mandatu vendarle niso zelo verjetne. Tudi za ugibanja o konstruktivni nezaupnici je ta hip še prezgodaj. Dolgoletna dopisnica TV Slovenija iz Berlina Polona Fijavž, trenutno pa vršilka dolžnosti odgovorne urednice informativnega programa, pove razloge za proteste, ki jih je v Frankfurtu doživel filozof Slavoj Žižek. Pove tudi, kaj bi se v Nemčiji zgodilo s politikom, ki bi pozval državljane naj se legalno oborožijo. Govorimo še o tem, zakaj bodo migracije osrednja tema pred evropskimi volitvami in zakaj izid volitev na Poljskem še zdaleč ne pomeni konec gibanj in strank tako imenovane »neliberalne« demokracije. Na poslušanje!
Dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), je doktor znanosti s področja poslovne etike. Vodenje protikorupcijske komisije je prevzel v nehvaležnem času, leta 2020, ko je bil ugled komisije zaradi krize vodenja in notranjih sporov predhodnega vodstva na preizkušnji. Svojo poklicno pot je začel kot policist in pozneje kriminalist na Policijski upravi Kranj, od leta 2007 pa je bil zaposlen na Generalni policijski upravi, kjer je med drugim v obdobju 2008–2010 vodil delovno skupino za krepitev integritete policistov na nivoju celotne policije. V pogovoru se bomo dotaknili odnosa politike do vprašanj, povezanih z integriteto in preprečevanjem korupcije ter kakšna je sploh zaznava korupcije v slovenski družbi. Kaj je treba izboljšati in kje sogovornik vidi izzive za prihodnje rodove na področju integritete in preprečevanja korupcije?
Tokratna epizoda podkasta o politiki Umetnost možnega je nastala na Avdiofestivalu v Cukrarni, kjer je imela priložnost publika v živo slišati in doživeti snemanje. Za to posebno priložnost je v podkastu nastopila udarna trojica sogovornikov, trije uredniki, ki misijo in interpretirajo družbo: odgovorna urednika Večera in Dnevnika, Matija Stepišnik in Miran Lesjak ter urednik Delove Sobotne priloge Ali Žerdin. Pogovarjali smo se o pomenu časopisov v poplavi digitalnim medijskih vsebim, vplivu mednarodnega dogajanja na domače politično prizorišče, težavah vlade, ki doživlja kadrovske spremembe, v trenutno nezavidljivi javnomnenjski situaciji – tudi zaradi neučinkovitega spopadanja z vrsto problemov, začenši s popoplavno sanacijo. Pa tudi o tem, da je predsednica Nataša Pirc Musar naredila napako že veliko preden je skušala z odslovitvijo aktivistke iz svojega mladinskega posvetovalnega telesa pomiriti javni diskurz o pravici do splava. Konec to pot sogovorniki popestrijo z nekaj cvetkami iz bogatih novinarskih karier. Povsem na koncu pa prvič tudi – »odvizzo«.
Ko je že kazalo, da bo teden z odstopom generalnega državnega tožilca Draga Škete zaradi vožnje pod vplivom alkohola postregel z malo šolo integritete, smo ugotovili, da lahko načelno ravnanje v izjemno centrifugalnem tednu hitro utone v pozabo. Za dodatno dimno zaveso pred etičnimi zdrsi je poskrbel premier Golob s svojo odločnostjo – z odstavitvijo dveh ministrov in predstavitvijo kandidatke za zdravstveno ministrico. Kajti v politiki gre včasih prej kot za dejanja za poskus ustvarjanja vtisa – dobrega ali slabega.
V Studiu ob 17.00 se bomo pogovarjali s predsednico države Natašo Pirc Musar. Govorili bomo o negotovih razmerah v svetu in nemoči Organizacije združenih narodov zaradi vojne v Ukrajini, tik preden bo Slovenija zasedla mesto nestalne članice Varnostnega sveta v Svetovni organizaciji. Pred volitvami je Nataša Pirc Musar napovedala, da ne bo tiho, ko se bodo v družbi dogajale nepravilnosti. Zato bomo od nje terjali stališča do perečih vprašanj, s katerimi se sooča vlada; od zastoja pri reševanju težav v zdravstvu, do migracijskih pritiskov na Evropsko unijo ter posledično našo državo. Pogovarjali se bomo tudi o izvorih različnih oblik nasilja v družbi ter seveda o posledicah katastrofalnih poplav, ki bodo še dolgo krojile stisko prizadetih ljudi ter veliko finančno in izvedbeno breme za državo. S predsednico se bo pogovarjal Aleš Kocjan.
Stranke se sprenevedajo, da so evropske volitve, ki bodo junija prihodnje leto, še daleč in da se nanje ne pripravljajo. Ne drži, pravita gosta nove epizode, Gašper Lubej, dopisnik Al Jazeere iz Slovenije, in Rok Čakš, urednik spletnega portala Domovina.je. To je politični polčas, pravi Gašper. Prvič po državnozborskih volitvah bodo stranke izmerile dejansko podporo, ki jo imajo pri volivcih. Slab ali dober izid bo bistveno vplival na politično dogajanje v drugem polčasu mandata. To med drugim potrjujejo poteze vodstva Nove Slovenije, ki je bila tradicionalno uspešna na evropskih volitvah. Ni izključeno, da bo na listi tudi predsednik stranke Matej Tonin, se strinjata sogovornika, ki natančno analizirata položaj manjših strank, NSi na eni ter Levice in SD na drugi strani. Na levi in na desni strani političnega prostora sta dva velika politična »dežnika«, Gibanje Svoboda in SDS, ki mečeta dolgo senco na manjše igralce. Zakaj in do kdaj bo SDS dovolila Logarju samostojno igro? Bo Robert Golob lahko izkoristil drugo priložnost, ki jo je dobil z dobrim prvim odzivom vlade na naravno katastrofo. In še mimogrede: kaj se zgodi, ko Robert Golob »spontano« poklepeta z Ano Roš in posnetek postane viralen?
Po napetem poletju, ki ga je zaznamovala največja naravna katastrofa na naših tleh, zaganjamo četrto sezono podkasta o politiki Umetnost možnega. Počitnic praktični ni bilo niti za politiko niti za medije. Po tem, ko je vsak dan poročala s poplavljene Koroške, je novinarka POP TV Žana Vertačnik, ki sicer pokriva politično dogajanje v državi, logična izbira za gostjo prve epizode. Darijan Košir, urednik časopisa Dnevnik, ki ureja tudi spletno stran časopisa in je v času poplav delal »podnevi in ponoči«, je prav tako logična izbira. Tako dobimo zanimivo perspektivo novinarskega dela v izrednih razmerah tako s terena, kot iz novinarske redakcije, kjer v takih trenutkih ravno tako ni predaha. Žana pove, kaj so ljudem na terenu pomenili obiski politikov, kako se je razpoloženje ljudi od obupa, strahu, upanja in solidarnosti spreminjalo v nestrpnost. Darijan, ki ima v svoji dolgi profesionalni karieri izkušnjo tudi z delom v izvršilni veji oblasti, se strinja, da je vlada po tem, ko se je julija po zastoju reform in odhodu ministra za zdravje znašla v slepi ulici, dobila drugo politično priložnost. V prvem valu je vlekla prave poteze, a resne preizkušnje šele prihajajo. Je bilo politične premirje pričakovano ali ne? Je bilo iskreno in koliko časa bo trajalo? Kako bodo spremembe v Levici vplivale na trdnost koalicije? In zakaj ima desne sredina toliko načrtov z evropskimi volitvami? In kakšne uteži ima na sebi Anže Logar? Vse to v novi epizodi, ki jo – kot se spodobi - začnemo s čisto novim avizom.
Naravna katastrofa, kakršne na naših tleh ne pomnimo, je razmahnila tudi solidarnost Slovencev neslutenih razsežnosti. Tudi če še niste sami prispevali kakšni humanitarni organizaciji, boste vključeni v sistem solidarnosti preko solidarnostnih sobot ali solidarnostnega prispevka. Da s solidarnostjo lahko premagamo vse ovire, smo v preteklosti že dokazali, ko smo pred političnim pogromom reševali Slovensko tiskovno agencijo, solidarnost in moč skupnosti še naprej potrebujemo pri reševanju RTV izpod političnih krempljev. Tako bomo s solidarnostjo in skupnimi naprezanji premagali tudi posledice ujm. Da nam razlogov za optimističen pogled v prihodnost ne bo zmanjkalo, pa lahko že danes za ogrevanje družno stiskamo pesti za najplemenitejše predstavnike domovine – športnike.
Javna Radiotelevizija je na razpotju. Z uveljavitvijo novele o RTV Slovenija so stekli postopki za imenovanje novega vodstva, začenši z upravo, ki bo štiričlanska. Prejšnji teden je svet RTV že imenoval predsednika uprave, a da bo ta prevzela vajeti v svoje roke, mora biti vsaj večinsko ali pa celo povsem popolnjena, kar se utegne zgoditi šele v sredini avgusta. Odhajajoče vodstvo je medtem v zadnjih izdihljajih z enim od sindikatov podpisalo kolektivni dogovor, ki ščiti interese zaposlenih, a hkrati lahko v marsičem zveže roke bodočemu vodstvu pri upravljanju. O načrtih predsednika nove uprave ter zlasti o pričakovanjih zaposlenih na RTV Slovenija po dveh letih izrazitega nezadovoljstva z odhajajočim vodstvom voditelj Aleš Kocjan z gosti. Gostje: Zvezdan Martič, novoimenovani predsednik uprave RTV Slovenija; Goran Forbici, predsednik sveta RTV Slovenija; Helena Milinkovič, predsednica koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija, Tom Zalaznik, predsednik Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije, podpisnik najnovejšega Kolektivnega dogovora; Alenka Potočnik, predsednica Sindikata novinarjev Slovenije.
Svet RTV Slovenija je včeraj skoraj soglasno podprl imenovanje Zvezdana Martića za predsednika uprave RTV, ki bo predvidoma konstituirana v drugi polovici avgusta. Glede ekipe je bil Martić skrivnosten, ker bo svet šele v sredo prihodnji teden predvidoma imenoval dva člana bodoče uprave – ta bo štiričlanska. Četrti član uprave pa bo delavski direktor, ki ga bodo volili zaposleni. Je pa Martić povedal, da želi imeti v upravi pomoč na področju financ, prava in organizacije dela.
Če smo z izdatnim financiranjem zdravstvenih storitev razkrivali meje javnega zdravstva, smo veliko manj velikodušni, ko gre za prosveto ali upokojence.
V zadnji epizodi tretje sezone podkasta o politiki Umetnost možnega z gostoma, Metko Majer, novinarko POP TV in Marinkom Banjacem, političnim analitikom, vlečemo črto. Bilanca sezone je zanimiva – v prvi polovici smo bili še v drugem delu super- volilnega leta, v drugi v zamahu napovedovanih reform. Analiziramo širokopotezne napovedi vlade, prve padce in težko učno dobo nove ekipe, ki se je zavlekla v letošnjo pomlad. Kar seveda odpira vprašanje, kaj se bo zgodilo jeseni, ko se znova začenja predvolilno obdobje pred evropskimi volitvami in ko se bo tudi čas za odlašanje z reformami iztekel. Strinjamo se, da je uspešna kandidatura za Varnostni svet okrepila politični položaj Tanje Fajon, ugibamo, kaj govori vrh stranke NSi za zaprtimi vrati, Metka Majer pa odpre tudi zanimivo vprašanje: bo Anže Logar kandidat na evropskih volitvah. In na koncu se z Alešem strinjava: septembra se Umetnost možnega zagotovo vrača s četrto sezono, če bo treba, pa bomo kakšno izredno epizodo pripravili tudi čez poletje. Lepe poletje vam želiva!
Aleš je tokrat res navdušen: prav na dan snemanja je Golobova vlada praznovala prvo obletnico, Anže Logar je uradno ustanovil svojo Platformo sodelovanja, Pavle Rupar pa je sklical še eno zborovanje, tokrat pred stavbo RTV. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA in gost epizode, razloži, kako vsi ti dogodki odmevajo v New Yorku. Naj strnemo: ne odmevajo. Je pa seveda Slovenija ta hip v središču pozornosti mednarodne javnosti zaradi kandidature za nestalno članico Varnostnega sveta OZN. Andrej pove, kako poteka odločanje v palači ob East Riverju, kaj se dogaja v zakulisju in kako notranje zdrahe vplivajo na možnosti kandidatke. Anže Božič, novinar POP TV, ki že leta na terenu spremlja dogajanje v slovenski politiki, razloži, kako je slovenska kandidatura postala tudi pomembno notranje politično vprašanje. Kaj se dogaja v vladnih strankah, kako trdna je vlada, kako se na Logarjevo platformo odziva Janez Janša? Vse to v novi epizodi, ki jo ob pvi obletnici vlade z modrim nasvetom zaključi kar premier osebno.
Ustavno sodišče je razsodilo, da se novi zakon o Radioteleviziji Slovenija lahko uporablja vsaj do dokončne presoje ustavnosti. Odločitev sproža zanimive ustavnopravne razprave, pomeni tudi prelomnico v dogajanju na RTV. Kako naj bi novi organi prevzeli upravljanje in vodenje? Kako naj odpravijo škodljive poteze dozdajšnjega vodstva in kako preprečijo morebitno maščevalnost in poglabljanje razkola med zaposlenimi? Bo vlada v nadaljevanju vendarle uskladila RTV-prispevek z inflacijo in kako zares zapreti vrata politiki katere koli barve v našo hišo, o tem bomo govorili v Studiu ob 17.00 z Alešem Kocjanom.
Po letu dni od imenovanja nove vlade je čas za inventuro. Na Prvem programu Radia Slovenija smo gostili predsednika vlade Roberta Goloba. Zanimalo nas je, kako ocenjuje prehojeno pot in (ne)izpolnjene načrte, zakaj so strateške reforme, nujne za razvoj države, v minulih dneh in tednih zasenčila ideološko obarvana vprašanja, kako politika rešuje zahtevne razmere v zdravstvu. Bodo javni uslužbenci v kratkem prejeli višje plače in kaj bi to pomenilo v luči inflacije in proračuna? Je zaradi prepočasne pokojninske reforme ogroženo črpanje evropskih sredstev? Kakšna so stališča in načrti premiera glede drugega bloka nuklearke, novega letalskega prevoznika in drugih aktualnih tem? O vsem tem premier Robert Golob v pogovoru z Urško Jereb in Alešem Kocjanom.
