Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Uredništvo notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj

Alenka Terlep

118 prispevkov



2.2.2024

Graditev drugega tira razkriva razkošje kraškega podzemlja

Na trasi gradnje drugega tira Divača Koper smo ob izkopu predorov ravno zdaj priča najbolj množičnim odkritjem kraških pojavov. Z izkopi so pričeli pred dvema letoma in pol, tokratna odkritja pa pripisujejo prečkanju Beško-Ocizeljskega jamskega sistema. Strokovnjaki so na podlagi geoloških raziskav in preteklih izkušenj ob gradnji avtoceste napovedali, da se bo tekom gradnje odkrilo 100 manjših in 10 večjih kraških pojavov. Do zdaj so napovedi precej točne.


17.1.2024

Urejanje prometne infrastrukture - je res smotrno in učinkovito?

V Ljubljani se je s podiranjem nadvoza nad Dunajsko začela gradnja novega Prometnega centra, ki bo povsem spremenila podobo mesta, kaj pa bomo pridobili potniki? Tovorni promet bo kljub prvotno drugačnim načrtom še vedno v celotni speljan skozi središče mesta. Se bo z izgradnjo drugega tira Divača Koper res samo še povečal? Kako bo sama gradnja v prihodnjih letih zmanjšala pretočnost prometa v mestu in okolici in ne nazadnje kdaj do modernejših železnic, ki bodo konkurirale vožnji z avtomobilom? V današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in z gosti: Alenka Bratušek, Ministrica za infrastrukturo Dušan Mes, Generalni direktor Slovenskih železnic Robert Rijavec, Prometno-tehnični inštitut na Fakulteti za Gradbeništvo in geodezijo UL


8.1.2024

Peterica po skoraj treh dneh rešena iz Križne jame

Dvig vode v jamah, ki imajo aktivni vodni tok, sploh ni nenavaden pojav. Na Inštitutu za raziskovanje Krasa, ki v jamah izvaja hidrološke meritve glede na opravljene meritve povedo, da je dvorana, kjer so bili bivakirali ujeti, varna, saj je še nikoli ni zajela voda. Toda eno so turistične jame, kjer je vodni tok raziskan, drugo pa jamarsko raziskovanje, kjer nenadno naraščanje vode, tudi po več deset metrov, ali celo vodni slapovi v breznih, niso nič presenetljivega.


12.12.2023

(Komu) bo zakon o obnovi, razvoju in financiranju po avgustovski ujmi olajšanje in komu breme?

Po številnih javnih polemikah in vrsti delovnih sestankih je predlog zakona o obnovi, razvoju in financiranju po avgustovski ujmi vendarle na poslanskih klopeh. Po pretresanju na odboru in pred potrjevanjem na seji državnega zbora osvetljujemo ključne argumente za predlagane rešitve in povzemamo pripombe in predloge zainteresiranih predstavnikov občin, gospodarstva in bank. V javnosti je najbolj odmeval protest gospodarskih združenj in zbornic proti povečanju davčnih obremenitev, predvidenih za polnjenje sklada za obnovo. Veliko pripomb zadeva tudi urejanje vodotokov v prihodnje, nadomestitvene gradnje, kmetijska zemljišča in pasti pri poenostavljanju postopkov in izdajanju soglasij. O vsem tem v torkovem Studiu ob 17.00.


5.12.2023

Dolgotrajna oskrba – kakšne novosti se obetajo z novim letom

Prvega januarja se uveljavlja več pravic iz zakona o dolgotrajni oskrbi in čeprav je do takrat manj kot mesec dni, je glede izvedbe še vedno veliko neznank, zakon pa je v praksi trenutno še ne izvedljiv. Kako potekajo priprave, kaj je pričakovati prvega januarja, kdo vse bo vključen v sistem dolgotrajne oskrbe, kolikšno bo financiranje in koliko pravic bo pripadalo posamezniku? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Alenko Terlep.


4.10.2023

Kako ukrotiti plazove in kje bo ta sanacija presegla stroške preselitve

Po državi se je po ujmi sprožilo okoli 10 tisoč zemeljskih plazov, daleč največ doslej. Jeseni, ko se bo zemlja še bolj napojila, lahko pričakujemo še dodatne plazove. Večina sicer ni ogrožajočih, ponekod kot denimo v Strugah pa je naselje ogroženo in krajani še vedno čakajo odgovor, kako bo z njihovimi domovanji. Ali naj se lotijo sanacije ali bo potrebna nadomestna gradnja? Kdaj bo znana odločitev in kdo bo poravnal izjemno visoke sanacijske stroške, ki lahko celo presegajo stroške preselitve? Kako se lotiti sanacije plazov po državi, da bo ta pretehtana, dolgoročno vzdržna, da bomo upoštevali stroko in prostorsko načrtovanje prilagodili naravi? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Ervin Vivoda - vodja Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na Ministrstvu za naravne vire in prostor Miloš Bavec- Direktor Geološkega zavoda Slovenije in član vladnega sveta za vode Klavdij Strmčnik- župan občine Luče


29.9.2023

Tedenski aktualni mozaik z Alenko Terlep

Vlada ni uspela slediti napovedim in ohraniti predvidenega obsega proračuna za prihodnje leto. V parlament pošilja predlog za zvišanje porabe, v Bruselj pa prošnjo za odobritev presežnega primanjkljaja zaradi orjaških stroškov sanacije po naravni katastrofi. Najbolj prizadetim družinam je med obiskom na Koroškem obljubila individualno obravnavo, občinam pa dodatno gradbeno mehanizacijo. Krepi se tudi zaskrbljenost zaradi vse večjega števila migrantov in beguncev, ki prihajajo na naše meje, ob brezplodnem iskanju skupne rešitve v Evropski uniji. Pojasnjujemo ozadje nedavnega nasilja na Kosovu in poskuse regulirati okoljsko odgovornost multinacionalk. Kritični pregled tedna ta petek z Alenko Terlep.


26.9.2023

Tehnične pisarne za pomoč ljudem po poplavah

Za pomoč ljudem, ki so jih prizadele poplave, ustanavljajo tehnične pisarne. Strokovnjaki bodo ljudem in občinam svetovali pri sanaciji in zagotavljali vso potrebno podporo pri obnovi. V Ljubljani že deluje državna tehnična pisarna, ki pokriva širši del ljubljanskega in škofjeloškega območja. Vodja pisarne inženir gradbeništva Blaž Dolinšek bo o tem, kako delujejo pisarne in kakšno pomoč pri sanaciji ponujajo, odgovarjal v torkovem Svetovanem servisu. Pokličite, pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali zapišite sporočilo na spletno stran Prvega.


24.8.2023

Vlada o interventnem zakonu za ukrepanje in pomoč po vodni ujmi

Kakšne ukrepe in pomoči ljudem in občinam predvideva interventni zakon za odpravo škode po poplavah in zemeljskih plazovih, ki je osrednja točka tokratne seje vlade? Za čiščenje strug in zagotavljanje pretočnosti rek in njihovih pritokov ni več veliko časa, novo deževje je pred vrati. Marsikje ne vedo niti, ali lahko začnejo obnavljati razdejane domove, naj čakajo na dodatne analize ali jih celo čaka rušenje. Kje bodo ljudje dobili novo streho nad glavo? Katere birokratske postopke bo skrajšal interventni zakon in kako se bomo organizirali za sanacijo, zanima tudi občine. O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo; Uroš Brežan, minister za naravne vire in prostor; Neža Kodre, direktorica Direkcije RS za vode; dr. Vladimir Prebilič, predsednik Skupnosti občin Slovenije; dr. Primož Banovec direktor Inštituta za vodarstvo, docent na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, član Sveta za vodo.


17.7.2023

Prinaša Zakon o dolgotrajni oskrbi rešitve ali dodatne težave?

Z novim letom naj bi zaživel nov Zakon o dolgotrajni oskrbi. Ta bo pravice uvajal postopoma, nekatere med njimi bodo nastopile šele do konca leta 2025. Takrat naj bi tudi že plačevali nov socialni prispevek. Zakon pa že zdaj poraja vprašanja: bo dovolj prostora v domovih za starejše, bo obseg pravic zadosten? Kje najti dovolj kadra in kako bodo zaživele vstopne točke na centrih za socialno delo? O tem danes, ko zakon tudi sprejemajo v državnem zboru, tudi v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep. Gostje: dr. Luka Omladič, državni sekretar, pristojen za področje dolgotrajne oskrbe, Ministrstvo za solidarno prihodnost; Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije; Tatjana Milavec, Sekretarka Skupnosti CSD Slovenije; Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno in socialno varstvo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS).


7.7.2023

Brez razvite prometne infrastrukture ni gospodarskega razvoja

Letošnji zastoji so nas dokončno streznili; postalo je očitno, da se bomo brez ukrepov kmalu znašli v prometnem kolapsu. Zastoji povzročajo ogromno gospodarsko in okoljsko škodo. Brez razvite prometne infrastrukture tudi ni gospodarskega razvoja. To še posebej velja za Slovenijo, kjer logistika pomeni blizu 8 odstotkov BDP, toda soočamo se s preozkimi avtocestami in zastarelim železniškim omrežjem, ki ne omogoča ne povečanja hitrosti vlakov, ne povečanja kapacitet. Da so potrebni takojšnji mehki, kot tudi dolgoročni ukrepi na prometni infrastrukturi, poudarjajo na Strateškem svetu za investicije in gradbeništvo na Gospodarski zbornici, kjer so si zadali, da bodo v prihodnje bdeli nad projekti prometne infrastrukture, z njihove strani prihaja vrsta opozoril in rešitev.


13.6.2023

Prometni kolaps – vzroki in rešitve

Neskončni zastoji na cestah so, kot kaže, postali del vsakdana in ne le turistične sezone. Že dolgo ne povzročajo samo nevšečnosti in slabe volje voznikov, ampak ovirana mobilnost in slaba pretočnost povzročata veliko okoljsko in gospodarsko škodo. Kaj je šlo narobe v prometni politiki, se sprašujemo. Je največja težava ljubljansko prometno vozlišče z več kot 170 tisoč delovnimi migracijami, opravljenimi po večini z osebnimi vozili, saj je javni prevoz nekonkurenčen? Je vsaj začasna rešitev tretji avtocestni pas (na Primorki in Štajerki)? In kje je rešitev za naraščanje tovornega prometa? O dolgoročni, trajnostni prometni strategiji ter o nujnih ukrepih za danes in jutri voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: Andrej Rajh, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo; Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Jure Kostanjšek, generalni sekretar AMZS; Gregor Ficko, direktor GZS Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala.


10.5.2023

Oskrba na domu – najbolj zaželena, a težko izvedljiva oblika skrbi za starejše

Velko starejših ima zagotovljene bivalne pogoje za življenje v svojem okolju, a se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati in negovati sami, svojci pa take oskrbe sami ne zmorejo ali zanjo nimajo možnosti. Za take primere je država predvidela oskrbo na domu, sofinancirajo jo občine. Čeprav bi taka pomoč pri osnovnih opravilih, gospodinjstvu in socialnih stikih morala biti prva izbira, je pogosto nedostopna zaradi stroškov in predvsem velikega pomanjkanja kadrov. Delo je težko in premalo plačano. Bo to uredil novi zakon o dolgotrajni oskrbi? Kako se bo ta storitev financirala v prihodnje? Kako pritegniti dodatne, usposobljene kadre? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: Mateja Nagode, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo na Ministrstvu za solidarno prihodnost; Liljana Batič Dernovšek, direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana; Laura Perko, namestnica predsednice Sekcije za socialno oskrbo na domu pri Socialni zbornici Slovenije; Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.


3.5.2023

Novinarji bi zaradi slabih pogojev dela zamenjali poklic

Kakšni so delovni in življenjski pogoji novinarjev – o tem so rezultate ankete danes predstavili Sindikat novinarjev Slovenije in Center za raziskovanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede. Največje je nezadovoljstvo pri sistemu vrednotenja delovnih mest, možnostih napredovanja in obsegu dela; preobremenjenost z delom občuti devet od desetih, toda anketirani kot najpomembnejši vidik svojega dela vidijo odgovornost do javnosti.


26.4.2023

Z demenco izgubimo najdragocenejše kar imamo, sebe samega

Med največje zdravstvene izzive sodobne družbe sodi demenca. Demenca je tiha pandemija, najdražja bolezen, uničevalka socialnih vezi. Skoraj polovica starejših od 80 let zboli za alzheimerjevo obliko demence, a za večino ni ustrezno poskrbljeno. Diagnozo pravočasno postavijo samo enemu od štirih bolnikov, drugi trije ostanejo sploh brez diagnoze. Demenca razjeda družinske odnose in prizdene svojce, ki skrbijo za osebe z demenco. Velika večina jih namreč živi doma. Kako povečati dostopnost do zdravnika, odložiti in omejiti bolezen, pomagati družinam, zmanjšati stigmo in ohraniti dostojanstvo? Kakšne rešitve za te izzive je predvidelo Ministrstvo za zdravje v novi strategiji obvladovanja demence do leta 2030? O vsem tem Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in član delovne skupine za demenco na Ministrstvu za zdravje; Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica, Slovensko združenje za pomoč pri demenci; mag. Nadja Čobal iz Sektorja za duševno zdravje in demenco na Ministrstvu za zdravje.


9.4.2023

Nagrada za največji jamarski dosežek društvom Borovnica, Ajdovščina in Postojna

Slovenija je dežela bogata s krasom in kraškimi pojavi in tako je tudi raziskovanje jam razvita dejavnost. Jamarstvo ni šport in ni tekma, po jamah hodijo, ali bolje, se plazijo in plezajo prav posebni ljudje, ki pa beležijo izvrstne dosežke. Letos so nagrado za največji jamarski dosežek v preteklem letu prejeli jamarji kluba Borovnica v sodelovanju z jamarji iz Ajdovščine in Postojne in sicer za najnovejše raziskave v Predjamskem sistemu.


31.3.2023

Tedenski aktualni mozaik z Alenko Terlep

Kaj se dogaja z načrtom za reforme, so davčno res že pokopali, je vsaj pri zdravstveni kaj napredka, smo se spraševali ta teden. Spremembam se upirajo po vsej Evropi, po trdih pogajanjih pa so se članice Unije vendarle dogovorile o prepovedi dizelskih in bencinskih motorjev v novih avtomobilih po letu 2035. Pojasnjujemo, kaj to pomeni za podjetja in potrošnike v Sloveniji in kako bomo gradili infrastrukturo za električna vozila. O energetski infrastrukturi sta na srečanju ta teden govorila tudi premierja Slovenije in Hrvaške. V oddaji prav tako o zrcalu, ki ga sodobni družbi postavljajo umetniki na Tednu slovenske drame, ter o navijaškem popravnem izpitu v Planici. Kritični pregled tedna ta petek z Alenko Terlep.


7.3.2023

Kdo bo gradil naše bolnišnice, šole in ceste?

Vrednost opravljenih gradbenih del je lani zrasla za tretjino. Deloma so k temu prispevale tudi višje cene materialov in energentov, a sistemskih rešitev o tem, kako vračunati podražitve, ni. Je pred gradbeništvom res nekaj zahtevnih let? Je panoga res na poti ohlajanja, ko se bodo vlaganja v gradbene projekte zmanjšala? Nihanja v investicijah so pogubna tako za gradbeništvo kot za celotno gospodarstvo, saj je ta panoga eden najmočnejših motorjev gospodarske rasti. Kako bo z zlatim investicijskim pravilom? Kako bodo gradbinci reševali izzive na trgu dela, povezane s pomanjkanjem delavcev, in v kakšni kondiciji je slovenska operativa? O vsem tem v Studiu ob 17.00 voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije; Zoran Simčič, predsednik Sekcije gradbincev pri Obrtni zbornici Slovenije; Boris Sapač, član uprave Pomgrad; Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.


26.2.2023

Medena kraljica Tadeja Vidmar

Na nočni obisk prihaja medena kraljica Tadeja Vidmar, mlada čebelarka, ki se ukvarja s pridobivanjuem medu, apiterapijo in celo z vzrejanjem matic. Tudi njena diplomska naloga nosi tak naslov: Uspešnost prašenja matic z zamikanjem paritvenih letov matic in trotov. Kako pomembni so troti, čeprav se zdi, da nimajo posebnih nalog in jih matice izženejo iz panja, kako organizirana je čebelja družina, ki deluje kot super organizem? O tem z nočno gostjo, pa tudi o kakovosti slovenskega medu, zdravilnih učinkih in posebnostih naše delavne in mirne kranjske čebele. Tadeja VIdmar tudi pravi, da opazovanje čebel pomirja, čebelarstvo se je kot meditacija pojavljajo že skozi zgodovino. Pri čebelah se veliko naučiš že pri samem opazovanju, zato se čebelarstva ne more naveličati.


6.2.2023

Bi nas lahko v Sloveniji prizadel tako močan potres kot v Turčiji in kakšne bi bile posledice?

Ob potresih v Siriji in Turčiji smo ponovno spoznali moč narave. Ob tem ne smemo pozabiti, da je na potresno ogroženem območju tudi Slovenija. Na Agenciji RS za okolje letno zaznajo okoli 2000 večinoma manjših potresov, zaznali so tudi današnje v Siriji in Turčiji. Rušilni potresi so v preteklosti že pustošili tudi pri nas. Čeprav jih ne moremo napovedati, se nanje lahko učinkovito pripravimo s protipotresno gradnjo. Po nekaterih ocenah je pri nas potresno ogroženih tudi do 60.000 objektov, samo v Ljubljani vsaj 400. Kako potresno odporna je stavba, je odvisno tudi od tega, kdaj je bila zgrajena.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt