Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Velko starejših ima zagotovljene bivalne pogoje za življenje v svojem okolju, a se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati in negovati sami, svojci pa take oskrbe sami ne zmorejo ali zanjo nimajo možnosti. Za take primere je država predvidela oskrbo na domu, sofinancirajo jo občine. Čeprav bi taka pomoč pri osnovnih opravilih, gospodinjstvu in socialnih stikih morala biti prva izbira, je pogosto nedostopna zaradi stroškov in predvsem velikega pomanjkanja kadrov. Delo je težko in premalo plačano. Bo to uredil novi zakon o dolgotrajni oskrbi? Kako se bo ta storitev financirala v prihodnje? Kako pritegniti dodatne, usposobljene kadre? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: Mateja Nagode, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo na Ministrstvu za solidarno prihodnost; Liljana Batič Dernovšek, direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana; Laura Perko, namestnica predsednice Sekcije za socialno oskrbo na domu pri Socialni zbornici Slovenije; Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
Kakšni so delovni in življenjski pogoji novinarjev – o tem so rezultate ankete danes predstavili Sindikat novinarjev Slovenije in Center za raziskovanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede. Največje je nezadovoljstvo pri sistemu vrednotenja delovnih mest, možnostih napredovanja in obsegu dela; preobremenjenost z delom občuti devet od desetih, toda anketirani kot najpomembnejši vidik svojega dela vidijo odgovornost do javnosti.
Med največje zdravstvene izzive sodobne družbe sodi demenca. Demenca je tiha pandemija, najdražja bolezen, uničevalka socialnih vezi. Skoraj polovica starejših od 80 let zboli za alzheimerjevo obliko demence, a za večino ni ustrezno poskrbljeno. Diagnozo pravočasno postavijo samo enemu od štirih bolnikov, drugi trije ostanejo sploh brez diagnoze. Demenca razjeda družinske odnose in prizdene svojce, ki skrbijo za osebe z demenco. Velika večina jih namreč živi doma. Kako povečati dostopnost do zdravnika, odložiti in omejiti bolezen, pomagati družinam, zmanjšati stigmo in ohraniti dostojanstvo? Kakšne rešitve za te izzive je predvidelo Ministrstvo za zdravje v novi strategiji obvladovanja demence do leta 2030? O vsem tem Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in član delovne skupine za demenco na Ministrstvu za zdravje; Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica, Slovensko združenje za pomoč pri demenci; mag. Nadja Čobal iz Sektorja za duševno zdravje in demenco na Ministrstvu za zdravje.
Slovenija je dežela bogata s krasom in kraškimi pojavi in tako je tudi raziskovanje jam razvita dejavnost. Jamarstvo ni šport in ni tekma, po jamah hodijo, ali bolje, se plazijo in plezajo prav posebni ljudje, ki pa beležijo izvrstne dosežke. Letos so nagrado za največji jamarski dosežek v preteklem letu prejeli jamarji kluba Borovnica v sodelovanju z jamarji iz Ajdovščine in Postojne in sicer za najnovejše raziskave v Predjamskem sistemu.
Kaj se dogaja z načrtom za reforme, so davčno res že pokopali, je vsaj pri zdravstveni kaj napredka, smo se spraševali ta teden. Spremembam se upirajo po vsej Evropi, po trdih pogajanjih pa so se članice Unije vendarle dogovorile o prepovedi dizelskih in bencinskih motorjev v novih avtomobilih po letu 2035. Pojasnjujemo, kaj to pomeni za podjetja in potrošnike v Sloveniji in kako bomo gradili infrastrukturo za električna vozila. O energetski infrastrukturi sta na srečanju ta teden govorila tudi premierja Slovenije in Hrvaške. V oddaji prav tako o zrcalu, ki ga sodobni družbi postavljajo umetniki na Tednu slovenske drame, ter o navijaškem popravnem izpitu v Planici. Kritični pregled tedna ta petek z Alenko Terlep.
Vrednost opravljenih gradbenih del je lani zrasla za tretjino. Deloma so k temu prispevale tudi višje cene materialov in energentov, a sistemskih rešitev o tem, kako vračunati podražitve, ni. Je pred gradbeništvom res nekaj zahtevnih let? Je panoga res na poti ohlajanja, ko se bodo vlaganja v gradbene projekte zmanjšala? Nihanja v investicijah so pogubna tako za gradbeništvo kot za celotno gospodarstvo, saj je ta panoga eden najmočnejših motorjev gospodarske rasti. Kako bo z zlatim investicijskim pravilom? Kako bodo gradbinci reševali izzive na trgu dela, povezane s pomanjkanjem delavcev, in v kakšni kondiciji je slovenska operativa? O vsem tem v Studiu ob 17.00 voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije; Zoran Simčič, predsednik Sekcije gradbincev pri Obrtni zbornici Slovenije; Boris Sapač, član uprave Pomgrad; Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
Na nočni obisk prihaja medena kraljica Tadeja Vidmar, mlada čebelarka, ki se ukvarja s pridobivanjuem medu, apiterapijo in celo z vzrejanjem matic. Tudi njena diplomska naloga nosi tak naslov: Uspešnost prašenja matic z zamikanjem paritvenih letov matic in trotov. Kako pomembni so troti, čeprav se zdi, da nimajo posebnih nalog in jih matice izženejo iz panja, kako organizirana je čebelja družina, ki deluje kot super organizem? O tem z nočno gostjo, pa tudi o kakovosti slovenskega medu, zdravilnih učinkih in posebnostih naše delavne in mirne kranjske čebele. Tadeja VIdmar tudi pravi, da opazovanje čebel pomirja, čebelarstvo se je kot meditacija pojavljajo že skozi zgodovino. Pri čebelah se veliko naučiš že pri samem opazovanju, zato se čebelarstva ne more naveličati.
Ob potresih v Siriji in Turčiji smo ponovno spoznali moč narave. Ob tem ne smemo pozabiti, da je na potresno ogroženem območju tudi Slovenija. Na Agenciji RS za okolje letno zaznajo okoli 2000 večinoma manjših potresov, zaznali so tudi današnje v Siriji in Turčiji. Rušilni potresi so v preteklosti že pustošili tudi pri nas. Čeprav jih ne moremo napovedati, se nanje lahko učinkovito pripravimo s protipotresno gradnjo. Po nekaterih ocenah je pri nas potresno ogroženih tudi do 60.000 objektov, samo v Ljubljani vsaj 400. Kako potresno odporna je stavba, je odvisno tudi od tega, kdaj je bila zgrajena.
Komu je spodrsnilo na domačem političnem parketu ob prvi zamenjavi v vladi Roberta Goloba? Kako se je premier vrtel na evropskem parketu, tako pred poslanci kot med voditelji? So njihova nesoglasja glede načinov za brzdanje cen energije in korupcijska afera v evropskem parlamentu del iste hibridne vojne proti Zahodu ali je oboje predvsem odraz pohlepa? Je pravi odgovor – po mnenju novega direktorja finančne uprave - lahko tudi finančna policija? O vseh teh vprašanjih in drugih ključnih dogodkih tedna v Studiu ob 17.00 ta petek z Alenko Terlep.
Začelo se je, ko so v Muzeju novejše zgodovine dobili v dar uniformo cestninarja z naše prve ga avtocestnega odseka - Vrhnika Postojna - v Sloveniji in hkrati tudi Jugoslaviji. Otvoritev sega v čas pred natanko 50 leti. Najprej je bilo zamišljeno kot fotografska razstava iz bogate fototeke muzeja, toda zgodba se je gradila z živimi pričevalci, fotografijami in predmeti in nastala je ne samo bogata razstava, temveč izjemna publikacija, ki opisuje zgodbo in je dokument o tem, kako se je gradila prva avtocesta, široka štiri pasovnica, za tiste čase razkošna cesta, ki je takrat predstavljala pravi pionirski gradbeniški projekt. Irena Ribič in Monika Močnik pa sta navdušeni sledili zgodbam pričevalcev.
Kljub prepričljivi potrditvi novele zakona o dolgotrajni oskrbi na nedeljskem superreferendumu se zdi, da ljudje ne vedo prav dobro, kakšne pravice imajo zdaj in kaj konkretno zanje pomeni izid referenduma. Eno pa je gotovo – zmaga vladi nalaga dodatno odgovornost, da v pridobljenem letu dni najde rešitve za luknjičav sistem dolgotrajne oskrbe. Naloga je orjaška, najti bo treba finančni vir in kadre, niti uvajanje novih davkov niti sprejemanje delavcev iz tujine pa ni priljubljeno ali enostavno. Kaj torej čaka oskrbovance, ki že zdaj plačujejo preveč, kaj bo s 15 tisočimi s čakalnega seznama in s prošnjami za pomoč na domu? Kje rešitve vidijo vlada, izvajalci in oskrbovanci, preverja voditeljica Alenka Terlep s predstavniki ministrstev, socialnih zavodov, zavarovalnice in uporabnikov.
Niz soočenj pred nedeljskimi referendumi smo na Radiu Slovenija sklenili z obravnavo novele Zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta zamika začetek izvajanja prvotnega zakona, ker da je neizvedljiv in pomanjkljiv. Nasprotniki pa trdijo, da je prvotni zakon dober in zamik nepotreben. V oddaji smo soočili utemeljitve obojih in skušali razjasnili posledice referendumske odločitve – torej, kakšne bodo pravice iz dolgotrajne oskrbe v primeru potrditve oziroma zavrnitve zakona. Predreferendumski Studio ob 17.00 sta vodili Alenka Terlep in Snežana Ilijaš. Vabljeni k poslušanju!
Oskrbnine v domovih se bodo povečale za štiri odstotke in pol, prav toliko, kot se bodo povečale tudi pokojnine.
Predsednik republike, ki ga bomo volili čez manj kot tri tedne, nima široko zastavljenih pristojnosti, ima pa pomembno simbolno vlogo. Državo predstavlja navzven, je vrhovni poveljnik vojske, imenuje ali predlaga nekatere funkcionarje, razpisuje volitve. Mnogi so prepričani, da mora biti moralna avtoriteta ter oče oziroma mati naroda. So tokratni predsedniški kandidati osebnostno in intelektualno dorasli tej vlogi, so dovolj izkušeni in spretni? Kakšne so njihove analize prepletajočih se energetske in podnebne krize, vojne na evropskih tleh in polarizacije slovenske družbe? Iz katerih vrednot bodo izhajali pri iskanju rešitev? Kako dejavni bodo v družbi in javnosti, kako sproščen, sodoben ali resnoben bo njihov slog vladanja? Vse to bomo skušali razkriti v prvem velikem radijskem soočenju predsedniških kandidatov. Voditeljici oddaje sta Alenka Terlep in Špela Novak, mnenja pa soočajo kandidati za predsednika (po vrstnem redu, kot je naveden na glasovnici): Milan Brglez, Anže Logar, Janez Cigler Kralj, Miha Kordiš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar.
Lasten vir energije bo ob enrgetski krizi in visokih cenah vse pomembnejši in zanimanje za postavitev lastne sončne elektrarne se povečuje. Toda naraščajo tudi težave, čakalne vrste se podaljšujejo, na Eko skladu ta hip zaradi preobremenjenosti ne sprejemajo novih vlog za subvencije in tako naj bi ostalo do konca leta. Vse več je tudi težav s priključitvijo na distribucijsko omrežje, ki ni sposobno v vsakem trenutku prevzeti in oddati vse želene količine električne energije.
Pred 50 leti je Slovenija dobila prvo avtocesto – Sloveniko. Razkošna štiripasovnica od Vrhnike do Postojne je bila tudi prva avtocesta v takratni Jugoslaviji. Ker ni bilo izkušenj, so bili načrtovanje, umeščanje v prostor, zagotavljanje denarja in graditev poseben izziv. Kako je nastajala, kakšne so bile politične bitke v ozadju, kako se je ob graditvi kalila stroka in kje so naše avtoceste danes. O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s ključnimi akterji, povezanimi z avtocestnim projektom. Poiskala je tudi arhivske posnetke z obiska takratnega predsednika Josipa Broza Tita na Verdu. Gostje: - Miran Marussig, takratni vodja priprave izgradnje prve avtoceste in direktor Združenih cestnih podjetij, - Lado Prah, nadzorni inženir pri gradnji Slovenike in dolgoletni član uprave DARS-a, - Boštjan Rigler, član uprave DARS-a, - Slovenko Henigman, inženir z Gospodarske zbornice Slovenije, z 20-letnimi izkušnjami v družbi DRI, prejšnji Družbi za državne ceste.
Na nočni obisk prihaja biolog Primož Presetnik – netopirc, ki se že 20 let ukvarja s preučevanjem in varovanjem netopirjev. Zanje meni, da je v njih nekaj skrivnostnega, ker so z njimi strašili otroke, da niso hodili po jamah, temnih prostorih in podstrešjih. Za Slovenijo je značilna izjemna pestrost netopirjev, pri nas živi kar 32 vrst in vse so zaščitene. Neupravičeno so na slabem glasu že od Valvasorjevih časov, pa tudi Drakula, Batman, še najbolj pa pandemija Covida jim niso naredili nobene usluge. S Primožem Presetnikom bomo plezali po cerkvenih zvonikih in zapuščenih gradovih in z voditeljico Alenko Terlep iskali odgovor na vprašanje, ali so netopirji morda lahko tudi vampirji.
Smo v ciljni ravnini predvolilne tekme, izrisala sta se (pričakovana) favorita, pa tudi pomen šibkejših zaveznikov. Srdita bitka poteka tako na vrhu kot okrog praga za vstop v parlament. Prvi volivci so že oddali svoj glas na predčasnih volitvah, tiste, še neodločene pa bodo kandidati prihodnje dni še bolj goreče nagovarjali na terenu, na spletu in tudi na naših sklepnih soočenjih. Sredino drugo radijsko soočenje predstavnikov parlamentarnih strank je namenjeno predvsem družbenim vprašanjem, problemom starajoče se družbe in varnosti v luči delovanja represivnih organov države. Gostiteljici sta Alenka Terlep in Urška Jereb.
Cene energentov, materialov, surovin v gradbeništvu letijo v nebo, nekaterih pa na trgu sploh ni več mogoče dobiti. Kdo bo nosil finančne posledice, glede na to, da so naročniki in izvajalci v času normalnih cen sklepali pogodbe s fiksnimi cenami? In če se nekateri veliki naročniki držijo obligacijskega zakonika, spet drugi javni naročniki tiščijo glavo v pesek in vztrajajo pri starih pogodbah. Kdo bo torej nosil posledice? Nekateri izvajalci že grozijo z zapiranjem gradbišč. In ne nazadnje, kakšne pogodbe naj sklepajo v teh negotovih časih? Zakaj država ne pripravi enotnih usmeritev, za vse javne naročnike, za obravnavanje podražitev v gradbeništvu? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Boštjan Rigler, član uprave DARS, - Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, - Edo Škufca, član uprave CGP.
Vstopili smo v tretji teden vojne v Ukrajini. Nesmiselne, kaotične, brezizhodne. S porušenimi porodnišnicami, napadenimi humanitarnimi koridorji in tveganimi ravnanji v nekdanji nuklearki. Sprašujemo se, ali so izmučeno ukrajinsko vodstvo bolj razočarali brezplodni diplomatski pogovori z agresorjem ali neusmiljena realnost evropskih voditeljev glede prošnje za članstvo v Uniji. V Versaillesu so ti iskali predvsem poti za večjo neodvisnost Evrope na obrambnem in energetskem področju. Posledice čuti tudi Slovenija, v oddaji med drugim komentiramo vrste pred bencinskimi servisi in sredino stavko v šolstvu. V kritičnem pregledu tedna z Alenko Terlep pa tudi o smučarskem prazniku na Vitrancu, kjer končno spet pričakujejo tudi gledalce.
