Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kje ste si privoščili nedeljsko kosilo? Doma? Morda v kateri od slovenskih gostiln, ki ponujajo domače ali tradicionalne jedi? Verjetno ste imeli težave z iskanjem slednjih, saj je tradicionalnih slovenskih gostiln vse manj. Zakaj, so se pred kratkim na turističnem forumu spraševali člani Društva turističnih novinarjev Slovenije.
Nikjer v Sloveniji ne boste na tako majhnem območju našli toliko gradov, kot jih ima Posavje, zato temu pogosto rečemo tudi 'slovenska dežela gradov'. In tja se odpravljamo s tokratnimi naPOTki, saj je eno od edinstvenih doživetij Slovenije tudi celodnevno popotovanje med sedmimi posavskimi gradovi ob in nad reko Savo. Del doživetja, poimenovanega Sedem veličastnih, si je privoščila Andreja Čokl.
Slovenci se lahko pohvalimo z dolgo in bogato čebelarsko tradicijo. Naši čebelarji kot odlični strokovnjaki slovijo po vsem svetu, zaslužni so za svetovni dan čebel, bolj natančno označevanje porekla medu in številne druge uspešne pobude. V februarju so dosegli nov uspeh: naša država je bila izbrana za sedež novoustanovljene Evropske čebelarske zveze. Kaj to pomeni za Slovenijo, kakšne bodo naloge nove zveze, pa tudi kakšna sezona se čebelarjem obeta letos, je naša ekipa preverila v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici.
Rus Andrej Ilin je v Slovenijo prišel z ženo, hčerko in sinom pred petimi leti. Starejši sin je ostal v Rusiji, kjer dela kot zdravnik. Morda se jim nekoč tudi on pridruži v Ljubljani, a kljub pomanjkanju zdravnikov imajo Rusi pri nas težave s priznavanjem izobrazbe, pravi tokratni 'drugopoglednik'. Poleg tega je o Sloveniji, Slovencih in načinu življenja tu Andreji Čokl povedal še marsikaj zanimivega.
Prvi se tokrat na obisk odpravlja v vas Lanišče v občini Škofljica, kjer so, kot pove že ime, nekoč množično sejali lan. Znanje pridelave in predelave te večstransko uporabne rastline se je sčasoma izgubilo, pred dobrimi petnajstimi leti pa sta se tradicionalnega postopka spet lotila zakonca Ivanka in Janez Skubic. Za svoje oživljanje kulturne dediščine in prenos le-te na mlajše generacije sta lani prejela priznanje Naša Slovenija, lan pa je postal tudi pomemben del turistične ponudbe vasi in občine.
Za ta čas nenavadno visoke temperature in sončno vreme so marsikje pospešili pripravo na novo vrtnarsko sezono. Kdaj so tla primerno ogreta za prve setve, kako je s tem v zavarovanih prostorih, kot sta rastlinjak ali topla greda? Kako zasnovati pridelavo lastnih sadik, kakšen substrat izbrati zanje in zakaj prostor nad radiatorjem za sadike ni primeren? Za vse odgovore na tovrstna vprašanja, ki jih lahko pošljete na prvi@rtvslo.si ali zapišete na spletni strani Prvega, bo v četrtkovem Svetovalnem servisu po devetih odgovarjala dr. Ana Slatnar z ljubljanske biotehniške fakultete.
Dobrote Dolenjske je kolektivna blagovna znamka, kar pomeni, da pod enim imenom in eno streho združuje različne produkte, tako živilske kot rokodelske izdelke lokalnega dolenjskega porekla. V Trebnjem je njihove prostore, ki so istočasno kuhinja, pekarna, sušilnica, etiketirnica, prodajalna in še kaj, obiskala Andreja Čokl. V socialnem podjetju, ki zaposluje tudi invalide, je med drugim spoznavala dolenjsko kulinarično dediščino in izvedela več o bogati ponudbi kulinaričnih dogodkov.
Ob današnjem svetovnem dnevu radia smo izluščili pogovor Andreje Čokl, novinarke Radia Slovenija, z Vodjo enote za radio pri Evropski zvezi za radiodifuzijo (EBU) Edito Kudlačovo. Foto: Adrijan Pregelj, RTV SLO
Danes radijci po vsem svetu praznujemo. Svetovni dan radia je bil razglašen na 36. seji Generalne konference Unesca leta 2011, potrjen pa na 67. seji Generalne skupščine OZN leta 2012. Datum, 13. februar, je bil izbran zato, ker je na ta dan leta 1946 začel delovati Radio Združenih narodov. 13. februar je tako postal priložnost za dvig zavesti o pomenu javnega radia v širši javnosti, za promocijo svobodnega, neodvisnega in pluralnega radia ter za krepitev mednarodnega sodelovanja med radijskimi ustvarjalci. Geslo letošnjega svetovnega dneva radia je 'Radio: stoletje obveščanja, zabave in izobraževanja' in osvetljuje izjemno preteklost radia, pomembno sedanjost in obljubo dinamične prihodnosti. O tem v pogovoru Andreje Čokl z Edito Kudlačovo, vodjo enote za radio pri Evropski zvezi za radiodifuzijo (EBU).
Kako poslušate radio? Prek običajnega radijskega sprejemnika, avtoradia, prek pametne televizije, spletne strani ali mobilnega telefona? Iščete FM signal ali prisegate na vedno čist zvok DAB+ signala? Rešitev za prav vse je aplikacija Radioplayer, ki je v Evropi že dobro znana. Zdaj aplikacija Radioplayer Slovenija ponuja sodoben pristop tudi pri poslušanju vsebin slovenskih radijskih postaj. Omogoča namreč tako poslušanje v živo kot poslušanje z zamikom, zelo preprosto lahko tudi izbirate vaše najljubše radijske oddaje in podkaste. V Sloveniji je pobudnik Radioplayerja Radio Slovenija, v projektu pa sodelujejo tudi druge slovenske radijske postaje. Več o Radioplayerju izveste v pogovoru Andreje Čokl z Matejem Praprotnikom.
Zima je primeren čas, da poljedelci in vrtičkarji pripravijo seme in tako poskrbijo za uspešno poljedelsko in vrtičkarsko sezono. Petkov Svetovalni servis smo namenili izbiri semenskega krompirja in semen ostalih vrtnin, kalilnim testom in ostalim aktualnim vrtičkarskim opravilom. Na vprašanja je odgovarjal Davor Špehar, strokovnjak s spletnega portala Zeleni svet.
Tokratni nočni pogovor nas je popeljal tja, kjer Brkini poljubijo Kras. V tamkajšnji vasi Rodik že več kot 120 let deluje družinska gostilna Mahorčič, kjer so se nekoč ustavljali predvsem furmani, danes pa tam dobrojedce navdušujejo kulinarične stvaritve Ksenije Krajšek Mohorčič. Kako se je diplomantka Fakultete za upravo znašla v kuhinji in dobila naziv najboljše slaščičarke, kakšna je njena kuharska filozofija, kako sodeluje z lokalnim okoljem in koliko ji pomenijo odlične ocene svetovno znanih kulinaričnih vodnikov, je Ksenija Krajšek Mahorčič voditeljici Andreji Čokl povedala v Nočnem obisku po polnoči.
Kaj imajo skupnega Cankarjev dom, nedavno odprta Vila Schellenburg, Narodna in univerzitetna knjižnica, hotel Kempinski v Portorožu, največja zasebna rezidenčna ladja na svetu in številne druge luksuzne jahte? V vseh najdete izdelke enega najstarejših družinskih podjetij pri nas, ki temelji na 300-letni tradiciji kamnoseštva. Prvi gre na obisk v Marmor Hotavlje, kjer več kot 180 zaposlenih zelo različnih poklicev vsak dan v resničnost spreminja zamisli in želje naročnikov, arhitektov, oblikovalcev in umetnikov.
Tako zimski kot praznični dnevi mnoge ljudi zvabijo v savno, kjer se naše telo dobro pregreje, razstrupi in okrepi. A pred obiskom je dobro vedeti, za koga je savnanje primerno, komu odsvetovano, kako se ga pravilno lotiti in katero vrsto savne izbrati. Ivica Flis Smaka, dr. med., spec. fizikalne medicine in rehabilitacije ter mednarodna wellness svetovalka, bo v sredinem Svetovalnem servisu odgovarjala tudi na vaša vprašanja, povezana z obiskom savne. Pišite nam na prvi@rtvslo.si, pokličite med oddajo ali zapišite svoje vprašanje na spletni strani.
Hotel Bohemia je prvi izvirni mednarodni muzikal, ki bo 21. decembra premierno uprizorjen v Ljubljani. Obravnava številna pomembna družbena vprašanja: nasilje, spolne zlorabe in izzive, s katerimi se soočajo priseljenci v novi državi, kot so diskriminacija, kulturne razlike in jezikovne ovire. Igralsko ekipo sestavljajo posamezniki iz različnih držav, med drugim iz Slovenije, Kolumbije, Italije, Anglije, Madžarske, Argentine, Portugalske in Rusije, kar muzikalu dodaja edinstven medkulturni vidik.
Ob obisku Vile Vipolže mnoge najprej navdušijo čudoviti razgledi širom Goriških brd in lepo urejen park pred vilo. Ta je bila že v 19. stoletju znana po cipresah, ki so bile takrat največje v goriški grofiji, so tudi del naravne dediščine, po nekaterih podatkih stare več kot 250 let. Sama stavba, ki jo po obnovi opisujejo kot najlepšo renesančno vilo v Sloveniji, pa stoji na tem mestu že več kot 800 let.
Težko dihanje, otekanje nog in upad telesne zmogljivosti so lahko simptomi srčnega popuščanja. Ta bolezen doleti vsakega desetega človeka po 65. letu, pojavi pa se lahko tudi pri precej mlajših. Poznate dejavnike tveganja, je mogoče srčno popuščanje kako preprečiti? Kako ga prepoznati in kako poteka zdravljenje? Gost torkovega Svetovalnega servisa po deveti bo prof. dr. Bojan Vrtovec, internist kardiolog z UKC Ljubljana. Vprašanja zanj sprejemamo na elektronskem naslovu prvi@rtvslo.si, spletni strani Prvega ali na telefonski številki 01 475 22 22 med oddajo.
Uporabljate eUpravo, eDavke, elektronsko zemljiško knjigo, elektronsko podpisovanje? Pomoč pri spoznavanju in uporabi takih javnih digitalnih storitev po novem ponuja kar 222 Digi info točk po vsej Sloveniji. Na njih lahko vsi prebivalci in prebivalke Slovenije vsak delovnik dobijo nasvete in pomoč, kar naj bi bistveno pripomoglo k dvigu digitalnih kompetenc. Projekt, ki je nastal v sodelovanju Ministrstva za digitalno preobrazbo in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, bomo predstavili v tokratni oddaji Prvi na obisku. Andreja Čokl in Damjan Rostan bosta obiskala Digi info točko v Domžalah.
Že ves november, sploh pa zadnji teden, smo z vseh strani 'bombardirani' z oglasi o črnem petku, norih popustih, posebnih akcijah in vsem, kar sodi zraven. Jutri bo to prepričevanje trgovcev, da moramo nujno izkoristiti znižane cene, ki so znižane morda le na videz, doseglo vrhunec, vleklo pa se bo lahko še vse do t.i. kibernetskega ponedeljka. Potrošniške organizacije opozarjajo, da 'ni vse zlato, kar se sveti' in da moramo biti prav v času teh velikih akcij še toliko bolj previdni pri nakupih. Evropski potrošniški center Slovenija je na ljudi naslovil sedem pomembnih nasvetov za varnejše nakupovanje – ne le na črni petek, ampak tudi med decembrsko praznično mrzlico in pravzaprav skozi vse leto. Nasvete nam je podrobneje predstavila Romana Javornik, vodja EPC.
Če vas je pot v zadnjih mesecih zanesla na Tržnico Koseze v Ljubljani, ste verjetno opazili tovornjak, predelan v kuhinjo na štirih kolesih, kjer lahko poskusite različne afriške jedi. V njem kuha Nigerijec Mike Dayo, ki je v Slovenijo prišel leta 2006. Živi sicer v Piranu, a se vsak dan pripelje na delo v Ljubljano. Njegovo rojstno mesto Lagos leži na obali Gvinejskega zaliva na jugozahodnem delu Nigerije in je za Kairom drugo največje mesto v Afriki. Število prebivalstva metropolitanskega območja Lagosa v zadnjih desetletjih eksplozivno narašča in je že višje od tistega v Kairu. O tamkajšnjih številkah in življenju v Sloveniji pa sogovornik Andreje Čokl.