Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Uredništvo dnevno aktualnega programa

Darja Groznik

173 prispevkov



20.9.2022

Kitajska še vedno vztraja pri ničelni toleranci do covida

Kitajske oblasti so v velemestu Chengdu odpravile karanteno za zajezitev epidemije koronavirusa, zaradi katere so bile več kot dva tedna zaprte šole in moteno delovanje gospodarstva, prebivalci pa so morali ostati doma. Iz Bangkoka, ki je novo dopisništvo RTV Slovenija, se oglaša dopisnica Karmen Švegl.


12.9.2022

Zgodbe otrok, obolelih z rakom, zgodbe poguma in vztrajnosti

Za vsakega je hudo, če zboli za težko boleznijo, če pa zboli otrok, je še toliko hujše. Po definiciji spada rak pri otrocih med redke bolezni v Sloveniji. Na leto zboli med 70 in 80 otrok. Najpogostejša je levkemija, kar v tretjini primerov, sledijo tumorji osrednjega živčevja, limfomi in drugi tumorji. Rakave bolezni pri otrocih se zdravijo s standardnimi metodami – operacije pri solidnih tumorjih, obsevanje, kemoterapija in presaditev kostnega mozga. Skoraj vsi otroci, ki so v otroštvu zboleli za rakom, imajo pozneje v življenju kronične zdravstvene težave, pogosto tudi življenjsko ogrožajoče. Deliti zgodbe otrok, izkušnje, govoriti o bolezni na glas, je vodilo letos ustanovljenega Inštituta Zlata pentljica.


6.9.2022

Anton Levstek: Knafljeva ustanova tudi danes izpolnjuje svoje poslanstvo

Luka Knafelj, slovenski duhovnik, je ob svoji smrti leta 1671 premoženje zapustil štipendijski ustanovi. Od začetnih štirih je ob dobrem gospodarjenju njegovih naslednikov število štipendij pred prvo svetovno vojno naraslo na 39 na leto. Prav zahvaljujoč tej ustanovi so se na Dunaju šolali številni slovenski intelektualci, znanstveniki in kulturniki, ki so kasneje tvorili slovensko meščansko in intelektualno elito. Med štipendisti so bili tudi France Prešeren, Ivan Tavčar, Oton Župančič, Janez Trdina in številni drugi. Knafljeva ustanova deluje še danes in izpolnjuje svoje poslanstvo.


30.8.2022

Po novem bo digitalno vodenje evidence delovnega časa obvezno

Ena vročih tem tega poletja je bila napoved o obveznem digitalnem vodenju evidence delovnega časa – poenostavljeno rečeno »štempljanje«. Ministrstvo za delo je dopolnilo zakonodajo s tega področja – glavni povod pa številne kršitve s tega področja. Delovna inšpekcija ugotavlja, da je največ kršitev v gradbeništvu, v trgovini ter v gostinstvu in hotelirstvu.


27.8.2022

Vanda Šega

Vanda Šega je svojo prvo pesniško zbirko Skrhane sanje objavila leta 1988 in zanjo prejela nagrado Jožeta Udoviča. Tako kot Jože Udovič, pisatelj, pesnik, esejist in prevajalec, tudi Vanda Šega živi in ustvarja v okolju čarobnega in skrivnostnega cerkniškega jezera. Pesmi je začela pisati že v gimnaziji. Prvi zbirki so sledile še številne druge. Do zdaj je izdala 10 pesniških zbirk, zbirko kratke proze in dva romana. Zadnji - roman Polovica dvojine - je izšel pred kratkim. Ustvarjanje Vande Šege, ki je bila skoraj tri desetletja tudi naša RTV-kolegica, je tesno povezano s rahločutnim razumevanjem človeka, njegovih stisk in samoizpraševanja. Njeno delo je tako kot ona sama – polno čustev in posebne miline, ki očara in prepriča, da je prav, da si vzamemo čas drug za drugega. Kajti v sebi nosimo zgodbe in razmišljanje, ki jih lahko podelimo le med sabo.


16.8.2022

Dr. Renata Salecl: V Argentini je velika gospodarska kriza, ljudje pa kupujejo knjige

Dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena sociologinja in filozofinja, se je pred kratkim vrnila iz Južne Amerike. V Argentini so namreč letos prevedli dve njeni knjigi, Strast do nevednosti in Tiranija izbire, lani pa knjigo Tek na mestu. Predstavljala jih je na enem največjih festivalov neodvisnih založnikov špansko govorečih držav. Z dr. Salecl se je o tem dogodku in splošnem stanju v Argentini pogovarjala Darja Groznik.


7.8.2022

Iz arhiva: Jurij Gustinčič

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 4. aprila 1999 se je Darja Groznik pogovarjala z dolgoletnim novinarjem Jurijem Gustinčičem. Njegovi biografski podatki so daleč od suhoparnega: rodil se je leta 1921 v Trstu, živel v Ljubljani in se pri 11 letih preselil k očetu v Moskvo. Ob začetku 2. svetovne vojne se je želel kot prostovoljec pridružiti Rdeči armadi, ki pa takrat ni sprejemala tujcev. Zato je začel delati na Radiu Moskva in vsak dan vodil slovenske oddaje. Po vojni in resoluciji Informbiroja se je preselil v Beograd in delal kot birokrat, kar pa mu ni preveč dišalo. Večino pogovora sicer namenita takratnemu bombardiranju Nata v Srbiji. Gustinčičev pronicljiv komentar je zagotovo aktualen še danes.


25.7.2022

Dr.Anica Mikuž Kos: vse vojne povzročajo travme

Dr. Anica Mikuž Kos življenje posveča duševnemu zdravju otrok. Kot otroška psihiatrinja, dolgoletna vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino v Ljubljani, predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig, člankov o duševnem zdravju otrok in dobitnica številnih priznanj tudi danes budno spremlja področje duševnega zdravja otrok in z izkušnjami spremlja begunski val iz Ukrajine, ki je pljusknil tudi v Slovenijo. Kako razmišlja o postcovidnem času in vplivu na duševno zdravje otrok? Kakšne travme otrokom povzročajo vojna, beg, novo okolje?


24.7.2022

Trubarjev antikvariat

Mestno jedro Ljubljane, tako kot to velja za druga mesta, skozi čas spreminja podobo. Trgovine se menjajo. Tam, kjer je bila dolga desetletja priljubljena knjigarna, je zdaj trgovina ene izmed globalnih trgovskih verig. Naključni mimoidoči ali celo Ljubljančani mogoče niti ne opazijo skromne izložbe, ki vabi med knjižne police. A marsikdo je tam kot doma. Na Mestnem trgu 25 domuje Trubarjev antikvariat. Ko človek vstopi vanj, takoj začuti posebnost prostora. Knjižne police od tal do stropa skrivajo bogastvo neprecenljivih razsežnosti. Spokojnost in vonj starih knjig te takoj prepričata, da je čas tam res pustil svojo sled.


25.6.2022

Dr. Metka Mencin

Ob 31. obletnici razglasitve državnosti se bo svojega poslanskega dela v začetku 90-ih spomnila dr. Metka Mencin. "Ni mi žal – dobila sem dragoceno izkušnjo," pravi danes, ko se spominja tistega časa. A politika je le del njene poklicne poti. Metka Mencin je docentka socialne psihologije, predavateljica in raziskovalka – njeno osrednje raziskovalno zanimanje so stigmatizirane identitete, oblike diskriminacij in oblikovanje oblastnih razmerij znotraj znanosti, v psihologiji, izobraževanju, državnih politikah in vsakdanji komunikaciji. Je soavtorica več monografij ter avtorica številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov. V času tranzicije, če se vrnemo v 90-a, je bila predsednica Komisije za žensko politiko Skupščine Republike Slovenije. In njenim gorečim in neomajnim prizadevanjem v parlamentu, ki so jih spremljala prizadevanja civilne družbe in tudi drugih posameznikov in posameznic ter gibanj, gre zahvala za to, da je bil v slovensko ustavo, temeljni pravni akt, zapisan 55. člen o svobodnem odločanju o rojstvu otrok. Pot do tega člena pa ni bila lahka.


21.6.2022

Brez dopisnikov bi bil javni servis osiromašen

Novinarji RTV Slovenija še vedno opozarjamo na politizacijo javnega servisa. Nekatere poteze vodstva so škodljive, napovedana krnitev dopisniške mreže je eden od razlogov za stavko. V studiu sta Miha Lampreht in Edvard Žitnik.


14.6.2022

Vojna v Ukrajini: ulični spopadi za Severodoneck

Rusi so uničili dva od treh mostov, ki povezujejo Severodoneck z mestom Lisičansk v regiji Lugansk, tretji pa je star in nevaren za prehod. Evakuacija civilistov iz Severodonecka ni mogoča. Prav tako ni mogoča dostava humanitarne pomoči za civiliste v Severodonecku, ki ga v 70-ih odstotkih nadzorujejo ruske sile. Ukrajinski borci naj bi še nadzorovali tamkajšnjo kemično tovarno Azot, kamor se je pred spopadi zateklo tudi več 100 civilistov. So v času silovitih spopadov za mesta na vzhodu Ukrajine, kjer živi tudi številčna ruska skupnost, sploh možna ukrajinsko-ruska mirovna pogajanja in kakšni sta slovenski pobudi za dosego miru v Ukrajini? O tem smo se pogovarjali s poznavalcem rusko-ukrajinskega spora in radijskim novinarjem Miho Lamprehtom.


14.6.2022

Digitalni boni

Digitalni boni za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme bodo veljali od 15. junija do 30. novembra 2022. Najprej jih bodo lahko vnovčili šolarji, dijaki in študentje, pred jesenjo še starejši.


3.6.2022

Tedenski aktualni mozaik – prisega nove vlade in kadrovski vrtiljak, bruseljski kompromis o naftnih sankcijah proti Rusiji in slovo tržaškega velikana književnosti

Intenziven teden zamenjave oblasti je za nami. Prisegla je nova vlada, predaje poslov so bile po večini spravljive, le ena pričakovano neotesana. Na prvih sejah se je silovito zavrtel kadrovski vrtiljak. Poglobljeno komentiramo napovedane vladne politike na področju gospodarstva, represivnih organov in zdravstva ter preobrat v zunanji politiki. Nova vlada ne bo imela 100 dni miru; kot pravi premier Golob, jih niti ne potrebuje. Tudi v Ukrajini mineva 100 dni brez miru. Pojasnjujemo, kaj v praksi prinaša z muko sklenjen značilno bruseljski kompromis o naftnih sankcijah proti agresorski Rusiji. S ponosom se še enkrat oziramo na dediščino slovitega Borisa Pahorja. Kritični pregled tedna z Darjo Groznik.


31.5.2022

Zgodba nekega klavirja

Na Radiu Slovenija smo s prireditvijo zabeležili prenovo skrivnostnega klavirja Bösendorfer, ki je dolga leta sameval, prekrit s plahto v radijskem studiu. Projekt prenove je potekal pod okriljem našega tretjega radijskega programa ARS. Klavir, ki so ga izdelali leta 1927, je poseben, tudi zato, ker ima 4 tipke več kot običajni klavir. Na klavir, ki je bil takrat v klavrnem stanju, je leta 2011 slučajno naletel skladatelj, aranžer in pianist Gregor Strniša. Začel je raziskovati njegov izvor, lastništvo in tej, že kar detektivski zgodbi, lahko sledimo v njegovih esejih.


24.5.2022

Prehranska oskrba starejših

Problematika prehranske oskrbe starejših pri nas je zelo pereča, tudi zato, ker država zanemarja nadzor prehrane v domovih za starejše. Starostniki popijejo premalo vode in zaužijejo premalo beljakovin. Na slabšanje prehranskih navad starejših vplivajo zlasti osamljenost, neznanje o uravnoteženi prehrani in nizke pokojnine.


23.5.2022

Ločitve so stres za vse, še posebej za otroke

Po zadnjih statističnih podatkih je bilo v letu 2020 sklenjenih 5214 zakonskih zvez. Razvez, torej ločitev, je bilo 1774. V 883-tih razvezah so bili udeleženi tudi otroci. Kar vsak tretji otrok v Sloveniji je udeležen pri ločitvi staršev. Kako otroci doživljajo razvezo staršev, kakšne so najbolj travmatične izkušnje in kako otrokom prihraniti stres, bolečino in žalost? Ali drži, da se otroci ločenih staršev tudi sami v dobi odraslosti najverjetneje ločijo? O tem v pogovoru z Alenko Lanz, zakonsko in družinsko terapevtko, specializirano za področje okrevanja po ločitvi pri otrocih in odraslih.


27.4.2022

Vlado Vrbič o Karlu Destovniku Kajuhu

Na dan upora proti okupatorju obujamo spomin na pesnika, upornika, partizana, narodnega heroja, čigar pesmi imajo po besedah literarnega zgodovinarja dr. Matjaža Kmecla med osupljivimi 12 tisoč pesmimi upora, kolikor so jih našteli zgodovinarji iz okupacijskega časa, prav gotovo poseben pomen. Karla Destovnika - Kajuha, ki je umrl pri komaj 21-ih letih, spoznavamo prek pripovedi Vlada Vrbiča – publicista, kulturnega delavca in odličnega poznavalca Kajuha. Vrbič je pred dvema letoma izdal roman Prestreljene sanje in v njem romaneskno opisal Kajuhovo življenjsko zgodbo, njegovo očitno nadarjenost in čas, ki je od fanta zahteval odraslost, vztrajnost, socialno pravičnost, ljubezen do domovine in brezpogojen boj za osvoboditev izpod okupatorskega škornja.


25.4.2022

Dr. Anica Mikuš Kos

Dr. Anica Mikuš Kos življenje posveča duševnemu zdravju otrok. Kot otroška psihiatrinja, dolgoletna vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino v Ljubljani, predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig, člankov o duševnem zdravju otrok in dobitnica številnih priznanj tudi danes budno spremlja področje duševnega zdravja otrok in z izkušnjami spremlja begunski val iz Ukrajine, ki je pljusknil tudi v Slovenijo. Kakšne travme otrokom povzročajo vojna, beg, novo okolje? Kako razmišlja o pocovidnem obdobju in vplivu na duševno zdravje otrok?


16.4.2022

Katjuša Popović

Vojna v Ukrajini je v beg pognala več milijonov ljudi, predvsem ženske in otroke. V medijih spremljamo ponujanje pomoči ljudi, ki so jih pričakali na meji. Tudi v državah, v katerih najdejo zatočišče, je veliko pripravljenosti pomagati v stiski. Vendar ta pomoč ni vedno le iskrena. Ranljivost lahko vodi tudi v trgovino z ljudmi, ki ima veliko obrazov oziroma zgodb. Katjuša Popovič je soustanoviteljica Društva Ključ, ki deluje od leta 2001. Kar 19 let je bila tudi njegova predsednica. Zgodbe žrtev trgovine z ljudmi je začela spremljati že kot kriminalistka.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt