Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jutri bomo obeležili svetovni dan tanga – plesa, ki se ne pusti ukalupljati. »Tango je eden izmed prvih primerov nastajanja plesa pod vplivom različnih kultur,« pravi Andreja Podlogar, sogovornica današnjega Torkovega kviza, medtem ko sogovornik Blaž Bertoncelj dodaja, da je to »ena mineštra vplivov različnih narodov oz. priseljencev, ki se je skuhala v tango«. Po poteh izvora tanga se s plesalcema, predavateljema, koreografoma, tudi učiteljema in raziskovalcema plesa ter vodji Studia BA Tango, odpravimo v naslednjih minutah.
Za obsesivno-kompulzivno motnjo so značilne obsesije – neprijetne misli, ki se vsiljujejo, ponavljajo in krepijo, zato jih lahko spremljajo strah, tesnoba in anksioznost. Če posameznik te misli in občutke omili z izvajanjem kompulzije, ponavljanjem točno določenega rituala (in to počne precej pogosto), je čas za ukrepanje. O obsesivno-kompulzivni motnji več v petkovem svetovalnem servisu s psihologinjo, kognitivno vedenjsko terapevtko Nušo Klinar.
Zahodna soseda Kameruna je Nigerija, obkrožajo ga še Čad, Srednjeafriška republika ter na jugu Kongo, Gabon in Ekvatorialna Gvineja. V Kamerunu se od leta 2016 odvija državljanska vojna in prav zaradi njenih posledic in razdejanja je Kamerunec Adamou Eugen Kobi zapustil svojo državo. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Kulturne ustanove po državi tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Med temi ustanovami je seveda tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki danes vabi na ogled knjižnice in razstave Hranimo misli – že 250 let, ter na predavanje o Zdravljici in zgodovinskem kontekstu njenega nastanka. Med platnice dragocenih knjig pa gledamo tudi v Torkovem kvizu. Odpravili smo se na Oddelek za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice in preverili, kako rokujejo in skrbijo za dragoceno gradivo.
Predlog za branje, ki ga bomo predstavili v tokratni oddaji Sedma stran, je September, tretji roman avtorice Ane Schnabl. Bralka Zarja Likovnik, ki ga je pred kratkim prebrala, je nad njim navdušena. V pogovoru z Darjo Pograjc je izpostavila zanimiv slog pisanja, ki zgodbo povzdigne na povsem samosvojo raven. »Neprizanesljivo, pretresljivo, tenkočutno,« tako pa je način, na katerega se je Ana Schnabl lotila problematike nasilja in travm, v recenziji knjige opisala Nada Breznik.
Tokrat bomo v Kratki informativni koristni slovenščini preverili, ali nam je ChatGPT že lahko v pomoč pri reševanju jezikovnih dilem. Ta klepetalni robot, pametni digitalni prijatelj ali če razložimo malce bolj natančno: jezikovni model umetne inteligence, ki z znakovnim jezikom odgovarja na vprašanja, ki mu jih zastavite. Kaj je s pomočjo doc. dr. Borisa Kerna z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici ugotovila Darja Pograjc? Predvsem to, da je ChatGPT zelo samozavesten pri odgovarjanju na jezikovne dileme, ampak ti odgovori - pa naj bodo še tako samozavestni) - niso vedno pravilni.
Uspešno javno nastopanje in komuniciranje ne temeljita na prirojenih, ampak priučenih sposobnostih. Da usvojimo te spretnosti, pa moramo vanje vložiti nekaj časa in vaje. V sredinem Svetovalnem servisu z učiteljico retorike Ano Aleksandro Zupančič iz Šole retorike razložimo, kakšen sploh je dober oz. uspešen javni nastop, kako dolg naj bo? Kaj storiti, če vas med nastopom hromi trema, začnete jecljati ali uporabljati mašila? In kako vanj vključiti publiko? Pokličite 01 /475 22 22 po deveti uri ali pišite na prvi@rtvslo.si in prvi.rtvslo.si.
Še 5 dni in december bo tu! Mesec, v katerem verjetno marsikdo večkrat kot ponavadi vklopi pečico in pripravi kakšno pecivo, piškote ali kaj podobnega, kar zahteva uporabo jajc. Pa ste kdaj razmišljali, kako jajce nastane? Kje nastane rumenjak, kje beljak in kako se razvije apnenčasta lupina? Raziščemo s pomočjo Lilijane Bizjak Mali, docentke na Katedri za zoologijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
»Družabna igra, pri kateri se trguje z nepremičninami, navedenimi na igralni deski,« tako spletni Fran definira monopoli. Igro, ki je danes prevedena v 37 jezikov, licenco za igro so kupili v 130 državah, po svetu pa je poznanih več kot 300 različic monopolija. Naslednje leto bo uradno praznovala 90 let obstoja, ampak v resnici je precej starejša. O monopoliju smo se pogovarjali s prof. dr. Rajkom Muršičem z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Ob omembi živih fosilov vas verjetno večina pomisli na ginko. Ali pa pomislite na to, da bi verjetno morali obnoviti svoje osnovnošolsko znanje, da bi se spomnili definicije živih fosilov? Brez skrbi, pomagamo na Prvem z današnjim Torkovim kvizom! Sogovornik: Žiga Fišer z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje: Darja Pograjc.
Tokrat s fotografinjo Klaro Avsenik Žagar beremo roman Male ženske ameriške pisateljice Louise May Alcott. Sogovornica je omenjeno delo prebrala v originalnem, angleškem jeziku, mi pa smo za oddajo našli (in tudi prebrali) odlomek iz sedme vsebinske strani slovenskega prevoda. Ker se Klara Avsenik Žagar in Darja Pograjc v radijskem etru nista srečali prvič, sta se odločili, da se bosta med pogovorom tikali in nastala je današnja 7. stran!
Vino pripoveduje zgodbo. Kakšno zgodbo bo pripovedoval vinski letnik 2024, v naslednjih minutah na Prvem razkrije sommelier in vinski publicist Jože Rozman, ki ga je Darja Pograjc pred martinovim povabila na pogovor. Svoj odgovor je začel z besedami: »Zanimivo, pestro, ampak tudi zahtevno.«
Virus, ki v otroštvu povzroči norice, lahko pozneje v življenju ponovno izbruhne. V odraslem obdobju se – ob stresu ali padcu odpornosti – lahko pojavi v obliki kožnih mehurčkov, ki jih spremlja pekoča bolečina. Kako prepoznamo pasovca oz. herpes zoster in kakšne so najnovejše smernice pri zdravljenju omenjenega obolenja, bo v četrtkovem Svetovalnem servisu razložila prof. dr. Mojca Matičič, dr. med. s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Pišite na prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo!
Alejandro Garcia je Perujec, ki živi v Sloveniji. Je tudi ekonomist, ki dela v čokoladnici! Čeprav je Darji Pograjc povedal, da ni najbolj zadovoljen s svojim znanjem našega jezika, ga je prepričala, da sta pogovor posnela v slovenščini. Drugi pogled tako danes o življenju v Limi in Velenju, o prednostih ter slabostih prvega in drugega, pa tudi o prometu, gorah in krompirju.
Prva hiša strahov je bila postavljena v okviru nekega zabaviščnega parka v Veliki Britaniji leta 1915! Peter Flegar, idejni vodja in kreator Gozda strahov, pa za Torkov kviz pove, kako je z ekipo, ki šteje približno 100 ljudi, ustvaril Gozd strahov!
Se spomnite tiste slovenske narodne o dekletu, ki je šlo po vodo? Pa se spomnite tudi, da se v nadaljevanju besedila pesmi pojavi »kiks«? Sledi namreč: »Vodo je zajemala, je ribico ujela«. O neujemanju slovničnega in biološkega spola danes v KiKsu z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman.
Pred desetimi leti se je Poljak Przemek Duszyński prvič preselil v Slovenijo. Drugič se je k nam vrnil leta 2020. »Včasih je bila Slovenija za Poljake država, kjer mora človek kupiti drago vinjeto, da pride do Hrvaške. Zdaj ni več tako,« mi je povedal, ko sva se srečala v Velenju. Tudi to nam je zaupal, da je pri nas našel najboljšo jed na svetu – rižev narastek.
Terminator je danes franšiza, ki šteje 6 delov. V Torkovem kvizu pa tokrat s filmskim kritikom Maticem Majcnom o tistem, ki je vse to začel in so si ga lahko gledalci v ameriških kinematografih premierno ogledali pred 40 leti: The Terminator.
V Sloveniji se z diagnozo rak dojk vsako leto sooči okoli 1500 žensk. 65 odstotkov žensk je ob diagnozi še na trgu dela in jih po končanem zdravljenju oz. dolgotrajni bolniški čaka vrnitev na delovno mesto. Pomembna problematika, o kateri bo med drugim govor v četrtkovem Svetovalnem servisu, je torej povratek na delo. O tem kakšne so pravice bolnic in kakšne stiske, s katerimi se srečujejo, ob rožnatem oktobru Darja Molan, koordinatorica projektov in programov Europe Donne – Slovenskega Združenja za boj proti raku dojk.
