Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Minula nedelja je za mnoge po svetu minila kot prva adventna nedelja v decembru. Kljub temu da gre predvsem za verski običaj, ga ne glede na vero obeležujejo tudi številni Romi. In tem običajem, ki zaznamujejo praznični čas pri Romih, bomo posvetili nekoliko več pozornosti v današnji Radiosferi z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.
Sladki piškoti, ki dišijo po cimetu in so priljubljeni po vsem svetu. Medenjaki imajo bogato zgodovino, a klub temu njihov izvor ni popolnoma jasen. Najprej so jih izdelovali kot obredne slaščice, prodajali pa so jih tudi kot zdravilo! Torkov kviz o medenjakih s sogovornico Andrejo Perčič, učiteljico slaščičarstva na BIC Ljubljana, Živilski in naravovarstveni šoli.
Slovenija se uvršča med države, ki okužbo s HIV-om dobro obvladujejo. Izboljšanje informiranosti in dostopnost do zdravil ob tem ostajata dva vidika, ki lahko dobro vplivata na zmanjševanje in zamejevanje spolno prenosljivih bolezni. Pred svetovnim dnevom boja proti AIDS-u bomo zato na Prvem Svetovalni servis posvetili spolnim okužbam; predvsem njihovemu zamejevanju oz. preventivi, pa tudi prepoznavanju in zdravljenju. Sogovornica bo infektologinja prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja - UKC Ljubljana.
Okoli 40 držav se lahko pohvali, da so v vesolje poslale svoje državljane. Slovenije med njimi sicer ni, so pa zato barve naše zastave zastopali štirje astronavti slovenskih korenin. V njihovo družbo in vesolje vabi tokratna Radiosfera, v kateri je Klara Eva Kukovičič zbrala in združila odlomke iz serije osmih oddaj Slovenija v vesolju, ki jo je leta 2019 pripravila Andreja Gradišar.
28. november je dan Rdečega planeta. Na ta dan leta 1964 je bilo iztreljeno prvo vesoljsko plovilo, ki je doseglo Mars. Naslednje leto bomo torej obeležili 60 let od tega dogodka. Torkov kviz o Rdečem planetu!
Danes se bomo v Kratki informativni koristni slovenščini lotili precej kratke besede, ki pa je v določenih okoliščinah bistvena. Zdraviti se, lotevati se, peljati se, srečati se … Glede na naštete primere ste verjetno ugotovili, da bo govor o t. i. povratnih glagolih. Kdaj je »se« obvezen, kdaj pa ga morda lahko izpustimo? Darja Pograjc je pred mikrofon povabila prof. dr. Andrejo Žele z ljubljanske Filozofske fakultete in Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU.
V ponedeljek se je v Sloveniji začel teden splošnih knjižnic. Vrstijo se dogodki, s katerimi knjižničarji sporočajo uporabnikom, da jim knjižnice z opravljanjem svojega poslanstva ponujajo ključ do širokih obzorij. Knjižnice namreč že dolgo časa niso več zgolj prostor za hranjenje in izposojo knjig ter drugega knjižničnega gradiva. Kako uspešne so pri prilagajanju potrebam sodobnega uporabnika? Svetovalni servis z gostjo Vesno Horžen, predsednico Združenja slovenskih splošnih knjižnic.
Jutri, 22. novembra, bo minilo 60 let od atentata na Johna F. Kennedyja, 35. ameriškega predsednika. Zanimanje za ta dogodek se v resnici ni nikoli čisto zares poleglo - v uradno različico se je dvomilo takrat in se dvomi še danes. Tega prelomnega dogodka in njegovih posledic se spomnimo v današnjem Torkovem kvizu.
V Sloveniji vsako leto več bolnikov s krvnimi raki potrebuje darovalca krvotvornih matičnih celic. Če iskanje darovalca med sorodstvom ni uspešno, pride v poštev Slovenija Donor – slovenski register nesorodnih oseb, ki so pripravljene darovati krvotvorne matične celice, in ki je vključen v mednarodno mrežo tovrstnih registrov. Kdo je primeren darovalec? Kako se lahko vpišete? Kaj se zgodi, ko se pojavi ujemanje? O tem v Svetovalnem servisu z gostom dr. med. Primožem Poženelom, spec. transf. med. in medicinskim vodjo registra Slovenija-Donor, Zavod RS za transfuzijsko medicino.
"Festival Diwali je na prvi pogled festival zunanjih luči, ampak kot pravijo Hindujci, gre za festival notranje luči. Luči, ki izhaja iz nas samih," pravi Nina Petek, docentka za filozofijo s Filozofske fakultete Ljubljana. V njeni družbi smo se v tokratni Radiosferi sprehodili čez vseh pet dni festivala, ki ga vsako leto praznuje več kot milijarda ljudi.
Hlad nas bo zanimal danes v Torkovem kvizu. Raziskali bomo namreč, kako so se razvijale tehnike hlajenja skozi tisočletja. Na kratko: od ledenic do pametnega hladilnika. Sogovornik: prof. dr. Rajko Vidrih z Oddelka za živilstvo ljubljanske Biotehniške fakultete.
Pred kratkim sta odprtje v prestolnici dočakala dva kompleksa, ki sta dolgo razburjala javnost. Precej prahu sta pravzaprav dvigovala tudi njuna predhodnika. Ob tem se je v javnosti še bolj kot prej začelo razmišljati o gentrifikaciji in prevladujočih interesih kapitala – Ljubljana pri tem ni osamljen primer, podobno se dogaja ostalim zgodovinskim mestom v Evropi. Kako k temu prispevata prenovljeni Center Rog in prestižni stanovanjski kompleks Schellenburg, je vprašanje, s katerim smo se ukvarjali v zadnji Intelekti, v Nedeljski reportaži pa bomo pobliže spoznali eno izmed teh novosti – kompleks Schellenburg. Obiskala ga je Darja Pograjc, pa tudi preletela zgodovino prostora, ki ga ta kompleks zdaj zaseda.
Kristalni mikrofon 2023 se bo odvil drevi, zato na Prvem Torkov kviz posvečamo radijskemu govoru. Kaj je tisto kar dela dobrega govorca - je to talent, tehnika govora ali morda njegov značaj, ki lahko v določenih žanrih precej izstopa, medtem ko mora v drugih povsem ponikniti. Sogovornik: radijski sodelavec in napovedovalec Ambrož Kvartič, tudi scenarist in povezovalec letošnje prireditve.
Torkova Radiosfera nas pelje v Benin, zibelko vuduja. Zakaj so zahodnjaške predstave o tem verovanju oz. filozofiji pogosto napačne in kako lahko v beninski duhovni prestolnici Ouida vudu, islam in krščanstvo sobivajo z roko v roki? Sogovornik: Amédée Kazotti, ki se je iz Benina v Slovenijo preselil pred slabim letom in pol.
Benin leži na zahodu Afrike, obkrožajo ga na severu Niger in Burkina Faso, na vzhodu Nigerija, na zahodu Togo, na jugu pa ima vrata v Atlantski ocean. Tokratni sogovornik Amédée Kazotti prihaja iz mesta Cotonou, za katerega pravi, da je za turiste po navadi najbolj privlačno, saj ima čudovite plaže, kar 20 hektarov veliko tržnico, na katero prihajajo kupovat in prodajat tudi iz drugih afriških držav, pa tudi številne spomenike, veliko zgodovine, predvsem pa te tam »zapeljejo vonji in barve ter nočno življenje«, opiše sogovornik. Prejšnji teden sem se odpeljala v Leskovec pri Krškem, kjer Amédée Kazotti zdaj živi leto in štiri mesece.
Pred in ob 1. novembru so naša pokopališča gotovo najbolj obiskana. Je pa kamnosek verjetno tisti, ki se poleg cerkvenega osebja, zaradi službenih dolžnosti, največkrat znajde na pokopališču. Obisk terena je namreč nujen del njegove službe. Predstavnika tega poklica Leva Vodnika iz Kamnoseštva Lev Vodnik danes slišimo v Torkovem kvizu, v katerem spoznamo znanje, potrebno za izdelavo nagrobnikov in klesanje nanje.
Danes obelodanimo razliko v rabi dveh prislovov oz. predlogov, ki ju v govoru pogosto zamenjujemo. Bi rekli, da gledate »čez« okno ali »skozi« okno? Rekli verjetno prvo, zapisali pa, upamo, drugo. Več v KiKsu s prof. dr. Andrejo Žele z ljubljanske Filozofske fakultete in Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU.
Divji petelin je žival, ki je navdihnila tri koroške ustvarjalce, da so v okviru projekta Pohorka, o njem posneli animirani film. Film je nastal s klasično tehniko (za dobre 4 minute so potrebovali 4000 sličic). Vse to pa z namenom izboljšanja stanja habitatov in živalskih vrst na območju Nature 2000 na Pohorju. Darja Pograjc se je pogovarjala z Metko Pirc, dopisnico za Koroško.
Milan Trobič je obiskal prvo gozdno knjižnico v Sloveniji. V Radiosferi izvemo, kako oz. kje se je rodila ideja o knjižnici, kjer so na voljo knjige o naravi, gozdovih, samooskrbi in duševni rasti. Avtorica Radiosfere je Špela Šebenik.
Hlad in mraz napovedujeta začetek glavne turistične sezone v termah. Danes v Torkovem kvizu sicer ne bomo govorili o turističnem vidiku termalnih in mineralnih voda, ampak o njihovem nastanku in raziskovanju. Torej o tem, kako globoko pronicajo pa tudi kje oz. zakaj prav tam pridejo na plano. Sogovornica: doc. dr. Nina Rman z Geološkega zavoda Slovenije.
