Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos mineva 200 let od rojstva Petra Kozlerja (oz. Koslerja), avtorja prvega zemljevida slovenskih dežel v slovenskem jeziku in soustanovitelja Pivovarne Kosler, predhodnice Pivovarne Union (zdaj Laško Union), ki letos obeležuje 160 let obstoja. Odlični iztočnici za današnji Torkov kviz s sogovornico Lucijo Maljevec, vodnico po muzeju Union Experience.
»Oči so okno v dušo,« pravijo. Zagotovo lahko pozornemu opazovalcu oči sogovornika veliko razkrijejo, ampak o tem morda več kdaj drugič. Tokrat nas bo v Torkovem kvizu najbolj zanimala barva oči in s tem povezana vprašanja. Kako oz. kdaj se barva oči dokončno razvije? Od česa vsega je odvisna? Ali je res, da modre oči počasi izumirajo in da so zelene najbolj redke?
Mesecu juliju bi lahko nadeli ime »praznik sivke«. Če sem prištejemo še nekaj dni konec junija in začetek avgusta sicer tudi ne bo nič narobe – od vrste sivke in vremenskih pogojev je namreč odvisen čas njene žetve. Konec julija se je tako Darja Pograjc odpravila v Divačo, v nasad sivke na robu Krasa, in nastala je Nedeljska reportaža, ki vabi na sprehod med vijoličaste grmičke, obogatene z čmrljim brenčanjem, pa tudi v prostor parne destilacije in polic, obloženih z dišečimi mili, hidrolati, olji ter drugimi izdelki iz sivke.
Bogata zgodovina pahljač med drugim razkriva številne vloge, ki jih je ta predmet imel nekoč. Okrašenost pahljače je izkazovala statusni simbol, z njo so dame snubcu sporočale, ali jih ta zanima ali ne, pahljačo so ponekod uporabljali tudi kot orožje, po drugi strani pa je bila modni dodatek in pomemben umetniški medij. O pahljačah skozi čas in raziskovanju treh dotičnih zbirk pahljač v sklopu projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji je v Torkovem kvizu pripovedovala izr. prof. dr. Nataša Visočnik Gerželj z Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Na Prvem bo v naslednjih minutah v glavni vlogi fantazija. Oz. kompleksno zgrajen fantazijski svet s svojo zgodovino, jeziki in pisavami, ki ga je zasnoval angleški pisatelj, pesnih, profesor in jezikoslovec John Ronald Reuel Tolkien. V ta svet nas v Torkovem kvizu popelje Slovensko Tolkienovo društvo Gil-galad!
Morda ste za nenavadno zgodbo o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondō Kawase oz. Mariji Skušek že slišali. Do konca avgusta leta 2025 je namreč v Slovenskem etnografskem muzeju možen ogled njune obsežne zbirke kitajskih predmetov in pohištva, ki so si jih sicer nekoč ogledovali kar v njunih stanovanjih. Alja Zore se je pogovarjala s sinologinjo dr. Heleno Motoh z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in dr. Natašo Vampelj Suhadolnik z ljubljanske Filozofske fakultete, dvema izmed avtoric oz. avtorjev razstave »Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke«, Darja Pograjc pa je pripravila Radiosfero. *popravek: V oddaji je bilo navedeno, da je razstava na ogled do konca avgusta 2024, kar ne drži. Razstava bo na ogled do konca avgusta leta 2025. Do 18. avgusta 2024 pa je na ogled razstava fotografij iz Skuškove zbirke na Krakovskem nasipu.
Julij bi verjetno lahko oznaili za praznik sivke. (No, morda tudi delček junija in avgusta - od vremenskih pogojev je odvisno, kdaj je čas za žetev.) Prejšnji teden je Darja Pograjc obiskala nasad sivke v Divači, tik prede so jo nato minuli vikent tudi poželi. V vijočičastih odtenkih bo danes Torkov kviz, v ospredju bo sivka!
Vanilja, jagoda, čokolada. Kam sodite? Med tiste, ki prisegajo na naštete sladoledne klasike, ali med tiste, ki ob omembi dotičnih okusov zdolgočaseno zavijejo z očmi in pomislijo? Dolgočasno ali ne, Planica je med blagovnimi znamkami najbolj priljubljen družinski sladoled v Sloveniji. Ali to pomeni, da smo Slovenci dolgočasni? Ali pač zgolj to, da prisegamo na klasiko? 50 let sladoleda Planice v Torkovem kvizu s Tejo Stamać, specialistko korporativnega komuniciranja v Ljubljanskih mlekarnah.
Amelia Earhart se je na pot okoli sveta podala 21. maja 1937. 2. julija omenjenega leta je njeno letalo na tej poti izginilo. Ravno ta mesec torej mineva 87 let od nesrečnega dogodka, še vedno zavitega v tančico skrivnosti, ki je še dodatno pripomogel k njeni prepoznavnosti v svetu. Več o neustrašni ameriški pionirki letenja, ki je premikala meje znanega na nebu in sprejemljivega v družbi, je v Torkovem kvizu povedala Maja Gal Štromar, igralka, pisateljica in dramatesa, ki je pred leti napisala monodramo Preživela, za katero je dobro leto raziskovala življenje Amelie Earhart.
V Sloveniji najbolje uspevajo v Istri in Goriških brdih, jih pa najdemo tudi drugje. Ker zelo dobro uspevajo na področju Mediterana, predstavljajo pomemben del mediteranske prehrane. Najbolje je, če jih uživamo sveže, priljubljene so tudi sušene ali v marmeladah in džemih. O figah bo govor v današnjem Torkovem kvizu, sogovornica bo prof. dr. Metka Hudina z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
2. epizoda 17. sezone naPOTkov nas to nedeljo odpelje na Pokljuko. Tja sta se konec junija v iskanju »šepeta samotnih stezic« odpravili Darja Pograjc in njena sogovornica Jana Remic. Njun cilj je bil sicer neizrazit vrh Galetovec, ki pa lahko - kot boste slišali - odprtim očem in ušesom pohodnika ponudi ogromno.
Včeraj smo že 30-ič praznovali mednarodni dan reggae glasbe. Reggae je pravzaprav glasbena zvrst, ki ima svoje korenine na Karibskem otočju, še natančneje na Jamajki. Začel se je razvijati v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja in na svoji priljubljenosti pridobival skozi leta. Tudi v Sloveniji je reggae precej popularen, imamo celo svoj glasbeni festival, ki k nam privabi tudi največje tovrstne glasbenike. Več o tem, zakaj je ta jamajška glasbena zvrst priljubljena tudi v Sloveniji in kako ta žanr dojemajo na Jamajki, je zanimalo Lano Furlan.
Pomemben izpit, kratka ali neprespana noč, tudi daljša vožnja - to so verjetno situacije, ki najpogosteje sprožijo željo po energijskih pijačah. A preden se ustavite pred hladilnikom s tovrstnimi napitki in posežete po njih, je dobro, da ozavestite, kaj pravzaprav vsebujejo. Sogovornica: asist. Tanja Čresnovar, mag. dietetike, mlada raziskovalka s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.
Pred slovesno razglasitvijo samostojne Slovenije je bilo treba poskrbeti za zamenjavo državnih simbolov in oznak - starim je potekel rok trajanja. Opravek ni bil enostaven, čas pa je v prvi polovici leta 1991 neusmiljeno bežal. Zgodbi o nastanku slovenske zastave - predvsem tisti, ki je visela na Trgu republike v Ljubljani pred 33 leti - posvečamo današnji Torkov kviz. Sogovornica: Nataša Strlič, kustosinja Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, kjer hranijo zastavo "velikanko", ki je "ena največjih in simbolično najpomembnejših muzealij" tega muzeja. Vir: Samostojni! - fotografije in fotoreporterji o samostojni Sloveniji in vojni (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije)
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. V njej vsak delovnik po deveti uri gostimo strokovnjake z različnih področij. V petkovi oddaji bomo – za spremembo – vas, poslušalke in poslušalce, prosili za odgovore. Katere teme vas najbolj zanimajo? So to zdravstvene, pravne, kulinarične, socialne, veterinarske ali morda finančne teme? Po deveti uri sprejemamo vaše predloge in želje o tem, kaj bi še želeli slišati v oddaji.
Predlogi so bili: Iztok Mlakar - Čuoja Natko Štiglić – Fandango John Lee Hooker – Boom Boom Zmagovalna skladba je Natko Štiglić - Fandango.
Na prvi poletni dan se v Petku brez pravila pogovarjamo o UVA in UVB sevanju. Katero prehaja globje v kožo, katero prehaja tudi skozi vodno površino in katero dejansko povzroča opekline? Klara Eva Kukovičič se je pogovarjala z dermatologom dr. Borutom Žgavcem, v etru pa sta oddajo realizirala Igor Velše in Darja Pograjc.
100 let obstoja je ljubljanska Filozofska fakulteta praznovala leta 2019. Letos oz. v študijskem letu 2023/24 pa na omenjeni fakulteti obeležujejo še eno "stotico", in sicer 100 let od uvedbe študija arheologije. Temu pomembnemu mejniku, ki je izjemnega pomena za slovensko arheologijo, posvečamo Torkov kviz. Sogovonica. doc. dr. Katharina Zanier, predstojnica Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
V času, ko smo vse bolj odtujeni od narave in drug od drugega, taborništvo uči, kako naravo spoštovati in varovati ter kako se v njej znajti. Taborništvo uči tudi prilagodljivosti, reševanja težav, vodenja ekipe, predvsem pa ponuja varno okolje za delanje napak. O učenju mehkih veščin, odgovornosti in samostojnosti prek igre, raziskovanja in dela v skupini v Svetovalnem servisu po 9.00 več pove Urban Lečnik Spaić, pomočnik načelnika ZTS (Zveze tabornikov Slovenije). Pokličite nas ali nam pišite.
»Ta fant mi je všeč,« je Ying po tem, ko je na Phuketu srečala Slovenca, zaupala svoji prijateljici, ostalo je zgodovina. Zdaj Tajka že 5 let živi pri nas – tu sta ji najbolj všeč prijaznost ljudi in svežina našega podnebja, slovenščino pa vadi s svojim najboljšim štirinožnim prijateljem. Z Wichudo Thirachrak (oz. Ying) se je pogovarjala Darja Pograjc.
