Iskanje
Volna je eden najstarejših materialov za izdelavo oblačil. Merino volna je na seznamu tem Torkovega kviza, ki ste jim v preteklosti že lahko prisluhnili. Lahko pa volno uporabimo tudi v gradbeništvu, kmetijstvu in vrtnarstvu. O slednjem več Marija Srblin iz podjetja SOVEN, kjer se že 30 let ukvarjajo s predelavo naravne slovenske ovčje volne.
12 min • 03. 03. 2026
Laos je edina celinska država v jugovzhodni Aziji, ima okoli 8 milijon prebivalcev ter meji na Mjanmar, Kitajsko, Vietnam, Kambodžo in Tajsko. Združeni narodi jo uvrščajo med najmanj razvite države na svetu, hkrati pa je Svetovna banka Laos prepoznala kot eno najhitreje rastočih gospodarstev v jugovzhodni Aziji in Pacifiku od leta 2009, kar je posledica rasti turizma, izvoza energije in tujih naložb. Uradno ime države je Laoška ljudska demokratična republika.
12 min • 24. 02. 2026
24. februar je mednarodni dan, namenjen vsem tistim, ki sovražite koriander. V Torkovem kvizu preverjamo, zakaj ta začimbna rastlina med ljudmi vzbuja tako močna čustva. Ne boste verjeli, pri tem ima prste vmes tudi genetika! Sogovornica: Anja Bolha je raziskovalka na Oddelku za živilstvo (Laboratorij za vrednotenje živil) na ljubljanski Biotehniški fakulteti, kjer se ukvarjajo s senzoriko, senzoričnimi zaznavami in sestavo živil.
10 min • 24. 02. 2026
Z napredkom tehnologije se tudi pri odpravi dioptrije z operacijo razvijajo nove metode, ki so še varnejše in učinkovitejše. Na izbiro metode vplivajo starost pacienta, stalnost dioptrije in stanje očesa, pa tudi način posameznikovega življenja. Kdo je primeren kandidat za lasersko odpravo dioptrije? Kakšen je postopek priprave na operacijo, kako poteka okrevanje in kakšni so možni zapleti? Na vprašanja odgovorimo v Svetovalnem servisu, gostja bo mag. Kristina Mikek, dr. med., specialistka oftalmologije.
30 min • 19. 02. 2026
V Cerknem letos obeležujejo 70-letnico obuditve cerkljanske laufarije. Kakšna pravila in hierarhija veljajo znotraj »laufarije« in kako veliko skrivnost je to, kdo se skriva za posamezno masko? V ozadje laufarije nas popelje TIne Venko, Cerkljan, ki se z laufarijo ukvarja že 11 let, pa tudi fotograf, snemalec in avtor dokumentarnega filma z naslovom Laufarija: Srce Cerkljanske.
12 min • 17. 02. 2026
Zakaj se besedna zveza Marijino vnebovzetje piše z veliko začetnico, valentinovo in gregorjevo pa z malo, čeprav je za poimenovanje vseh treh praznikov osnova osebno lastno ime? To je vprašanje, ki se ga lotimo v sobotni Kratki informativni koristni slovenščini. Potem pa preverimo še, v kakšnem jezikovnem razmerju so kurent, kurant in korant, pa tudi kdaj se besedna zveza Cerkljanska laufarija začenja z veliko in kdaj z malo začetnico. Darja Pograjc se je lotila omenjenih slovničnih in pravopisnih dilem.
9 min • 14. 02. 2026
Preden se prvič usedemo na t. i. hitri vlak, ki se premika s hitrostjo več sto kilometrov na uro, si verjetno težko predstavljamo, kako bo videti takšna vožnja oz. kakšen bo pogled skozi okno. Kako človek sploh čuti hitrosti več 100 kilometrov na uro? Od česa je odvisno naše dojemanje hitrosti in kaj o tem pravi fizika? Sogovornik: Sašo Grozdanov, profesor fizike na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Edinburgu, ki se ukvarja z visokoenergetsko teoretično fiziko, teorijo gravitacije, kvantno teorijo polja, teorijo strun.
12 min • 10. 02. 2026
Prvi slovenski pesnik in časnikar Valentin Vodnik se je rodil na današnji dan pred 268 leti. Rodil se je v hiši z naslovom Zgornja Šiška 17. Vodnikova domačija (stoletja pozneje) še vedno stoji na istem mestu, njen naslov pa se danes glasi: Vodnikova cesta 65, Ljubljana. Več o zgodovini domačije v Torkovem kvizu z Aleksandro Renčelj Škedelj, etnologinjo, kulturno antropologinjo in konservatorko na Zavodu za varstvo kulturne dediščine.
12 min • 03. 02. 2026
Vlaknine vplivajo na zdravje našega črevesja. Številne klinične študije dokazujejo, da zmanjšujejo tveganje za nastanek raka na debelem črevesju. A medtem ko starejša populacija po navadi bolje vključuje vlaknine v svojo prehrano, mladi odrasli pojedo premalo vlaknin. Bolj ko je živilo procesirano, manj prehranskih vlaknin vsebuje oz. je hranilno revnejše. Kakšen je priporočen dnevni vnos vlaknin in kako ga lahko povečamo? O tem z Zalo Horvat, magistrico inženirko prehrane v četrtkovem Svetovalnem servisu!
25 min • 29. 01. 2026
Kako nastaja helij, kako ga pridobivamo in uporabljamo? Ter kako daleč potuje balonček, napolnjen s helijem, če nam pobegne? Na ta vprašanja odgovarja tokratni Torkov kviz, ki je nastal s pomočjo dr. Janeza Dolinška, rednega profesorja za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, raziskovalnega svetnika na Institutu Jožef Stefan ter vodje Nacionalnega centra za fiziko nizkih temperatur in kvantnih tehnologij (v okviru katerega je tudi utekočinjenje helija).
11 min • 27. 01. 2026
Naslednje zgodovinsko mesto, ki ga predstavljamo v aktualni sezoni naPOTkov, je Ribnica. Tja se je pretekli teden odpravila Darja Pograjc in se s sogovornicama Anjo Pugelj (turistično organizatorko Turizma Ribnica) in Polono Rigler Grm (muzejsko kustosinjo Muzeja Ribnica) podala na sprehod po mestu. Nastala je reportaža, v kateri med drugim izveste, da so v občini Ribnica svoj odtis pustili številni znani in pomembni Slovenci: arhitekt Jože Plečnik, pesnik France Prešeren, jezikoslovec Stanislav Škrabec in mnogi drugi. Kaj torej še ponuja Ribnica - poleg znamenitih lesenih izdelkov oz. suhe robe - izveste v naslednjih minutah.
12 min • 21. 12. 2025
Ajdin Kovačević se je iz Bihača v Ljubljano preselil pred štirimi leti. Odločil se je, da bo pri nas študiral medicino, to odločitev dobro pretehtal, se priprav na selitev lotil že pred maturo in premostil številne težave, da je svojo željo uresničil. O njegovem odnosu do slovenskega jezika, razdeljenosti Bosne in Hercegovine, ki tej državi onemogoča jasen korak naprej, pa tudi neobstoječem bazenu, ki ga je iskal, ko je prišel v fitnes na »vodeno« vadbo, se je med drugim pogovarjal z Darjo Pograjc.
10 min • 16. 12. 2025
Kratko informativno koristno slovenščino danes posvetimo dilemi, ki spremlja zapisovanje besede »božič«. Sogovornik prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU med drugim opredeli vzroke za zmedo in spremembe v zapisu, ki so se dogajale skozi obdobja oz. bolje rečeno sisteme.
6 min • 13. 12. 2025
Vstopili smo v december, ko je poleg lučk, kuhanega vina, cimeta in prazničnih dreves prisotna še ena okrasitev – nogavice. Tiste velike, za (velika) darila. Prva morda prinese prvi od treh dobrih mož že ta konec tedna, smo se pa ob tem za tokratni Torkov kviz odločili iti na pot raziskovanja nogavičarstva na Slovenskem. In kam drugam kot v Tržič, ki je bil v 18. stoletju na Slovenskem najmočnejše nogavičarsko središče.
8 min • 02. 12. 2025
Kavarna Evropa je bila nekdaj priljubljeno zbirališče Ljubljančanov. To je bila kavarna dunajskega tipa, kjer so kavo pili meščani in izobraženci: Josip Jurčič, Janko Kersnik, Lili Novy, Gojmir Anton Kos, Stane Kregar, Dana Pajnič Oražem in mnogi drugi. Predvsem pa je bil to prostor, kjer so se kresala mnenja in rojevale ideje, ki so pomembno vplivale na razvoj slovenske kulture in družbe. Nastanek, razvoj in zaton kavarne Evrope v okviru razvoja dunajskega tipa kavarne in kavarniške kulture obeh mest (Dunaja in Ljubljane) je v Sledeh časa raziskala Darja Pograjc. Sogovornika: Bogo Zupančič, arhitekturni zgodovinar in muzejski svetnik v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter dr. Božidar Jezernik, redni in zaslužni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
28 min • 30. 11. 2025
Večino svetovne pridelave kave predstavljata dve vrsti: arabika in robusta. Če torej manj znanim zemeljskim notam robuste ob bok postavimo cvetlične, sadne, čokoladne okuse, ki jih v sebi skriva nam bolj znana arabika, bi se slovenski kavoljubci verjetno odločili za skodelico slednje. Ampak arabika je vse dražja. Na pridelano količino in posledično ceno med drugim vplivajo podnebne spremembe, ki robusti ne pridejo do živega. Ali to pomeni, da bo robusta morda dobila svojo priložnost na evropskem trgu? Sogovornik: Peter Ševič, trener in vodja Stow Akademije ter direktor mednarodnega Ljubljana coffee festivala.
10 min • 26. 11. 2025
Mišice nam omogočajo gibanje. Zato še toliko bolj občutimo, ko nekega giba pri vsakdanjih opravilih in premikih – zaradi muskelfibra – ne moremo izvesti tako kot bi ga sicer. Kaj sploh je muskelfiber, zakaj drugi dan po vadbi bolj boli kot prvi in ali lahko kaj storimo, da prej mine? Odgovore poiščemo v Torkovem kvizu s pomočjo sogovornika Vedrana Hadžića s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani.
11 min • 25. 11. 2025
Deklina zgodba kanadske avtorice Margaret Atwood je izšla leta 1985. 40 let mineva od izida tega distopičnega romana, za katerega se zdi, da je danes bolj aktualen kot kadarkoli prej. Deklini zgodbi, enemu svetovno najbolj odmevnih literarnih del zadnjih desetletij, namenjamo Torkov kviz. Sogovornica: pesnica, pisateljica, prevajalka in avtorica številnih radijskih oddaj Miriam Drev, ki je prevedla Deklino zgodbo v slovenski jezik.
13 min • 18. 11. 2025
Martinovo je praznik vinogradnikov, vinarjev in kletarjev. Dan, ko se po ljudskem izročilu mošt spremeni v vino. Kdaj se v resnici grozdni sok spremeni v mošt, kdaj mošt v vino in še marsikaj drugega, izveste v današnjem Torkovem kvizu. Sogovornica: prof. Tatjana Košmerl z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
11 min • 11. 11. 2025
Uporaba nedoločnika in namenilnika povzroča trdovratne težave, ki se krepijo. Če smo še pred leti, ko smo v KiKs-u prvič govorili o namenilniku, ugotavljali, da se te težave pojavljajo predvsem pri govoru, smo v drugem KiKs-u, posvečenemu tej temi, ugotovili, da se težave iz govorjene že selijo v zapisano slovenščino. Danes, ko ta »kiks« pod drobnogled vzamemo že tretjič, pa o tem, da je zmeda še vedno prisotna in da celo povzroča izginjanje namenilnika. Darja Pograjc se je pogovarjala s prof. dr. Andrejo Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
5 min • 08. 11. 2025
