Naslednje zgodovinsko mesto, ki ga predstavljamo v aktualni sezoni naPOTkov, je Ribnica. Tja se je pretekli teden odpravila Darja Pograjc in se s sogovornicama Anjo Pugelj (turistično organizatorko Turizma Ribnica) in Polono Rigler Grm (muzejsko kustosinjo Muzeja Ribnica) podala na sprehod po mestu. Nastala je reportaža, v kateri med drugim izveste, da so v občini Ribnica svoj odtis pustili številni znani in pomembni Slovenci: arhitekt Jože Plečnik, pesnik France Prešeren, jezikoslovec Stanislav Škrabec in mnogi drugi. Kaj torej še ponuja Ribnica - poleg znamenitih lesenih izdelkov oz. suhe robe - izveste v naslednjih minutah.
12 min • 21. 12. 2025
Ajdin Kovačević se je iz Bihača v Ljubljano preselil pred štirimi leti. Odločil se je, da bo pri nas študiral medicino, to odločitev dobro pretehtal, se priprav na selitev lotil že pred maturo in premostil številne težave, da je svojo željo uresničil. O njegovem odnosu do slovenskega jezika, razdeljenosti Bosne in Hercegovine, ki tej državi onemogoča jasen korak naprej, pa tudi neobstoječem bazenu, ki ga je iskal, ko je prišel v fitnes na »vodeno« vadbo, se je med drugim pogovarjal z Darjo Pograjc.
10 min • 16. 12. 2025
Kratko informativno koristno slovenščino danes posvetimo dilemi, ki spremlja zapisovanje besede »božič«. Sogovornik prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU med drugim opredeli vzroke za zmedo in spremembe v zapisu, ki so se dogajale skozi obdobja oz. bolje rečeno sisteme.
6 min • 13. 12. 2025
Vstopili smo v december, ko je poleg lučk, kuhanega vina, cimeta in prazničnih dreves prisotna še ena okrasitev – nogavice. Tiste velike, za (velika) darila. Prva morda prinese prvi od treh dobrih mož že ta konec tedna, smo se pa ob tem za tokratni Torkov kviz odločili iti na pot raziskovanja nogavičarstva na Slovenskem. In kam drugam kot v Tržič, ki je bil v 18. stoletju na Slovenskem najmočnejše nogavičarsko središče.
8 min • 02. 12. 2025
Kavarna Evropa je bila nekdaj priljubljeno zbirališče Ljubljančanov. To je bila kavarna dunajskega tipa, kjer so kavo pili meščani in izobraženci: Josip Jurčič, Janko Kersnik, Lili Novy, Gojmir Anton Kos, Stane Kregar, Dana Pajnič Oražem in mnogi drugi. Predvsem pa je bil to prostor, kjer so se kresala mnenja in rojevale ideje, ki so pomembno vplivale na razvoj slovenske kulture in družbe. Nastanek, razvoj in zaton kavarne Evrope v okviru razvoja dunajskega tipa kavarne in kavarniške kulture obeh mest (Dunaja in Ljubljane) je v Sledeh časa raziskala Darja Pograjc. Sogovornika: Bogo Zupančič, arhitekturni zgodovinar in muzejski svetnik v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter dr. Božidar Jezernik, redni in zaslužni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
28 min • 30. 11. 2025
Večino svetovne pridelave kave predstavljata dve vrsti: arabika in robusta. Če torej manj znanim zemeljskim notam robuste ob bok postavimo cvetlične, sadne, čokoladne okuse, ki jih v sebi skriva nam bolj znana arabika, bi se slovenski kavoljubci verjetno odločili za skodelico slednje. Ampak arabika je vse dražja. Na pridelano količino in posledično ceno med drugim vplivajo podnebne spremembe, ki robusti ne pridejo do živega. Ali to pomeni, da bo robusta morda dobila svojo priložnost na evropskem trgu? Sogovornik: Peter Ševič, trener in vodja Stow Akademije ter direktor mednarodnega Ljubljana coffee festivala.
10 min • 26. 11. 2025
Mišice nam omogočajo gibanje. Zato še toliko bolj občutimo, ko nekega giba pri vsakdanjih opravilih in premikih – zaradi muskelfibra – ne moremo izvesti tako kot bi ga sicer. Kaj sploh je muskelfiber, zakaj drugi dan po vadbi bolj boli kot prvi in ali lahko kaj storimo, da prej mine? Odgovore poiščemo v Torkovem kvizu s pomočjo sogovornika Vedrana Hadžića s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani.
11 min • 25. 11. 2025
Deklina zgodba kanadske avtorice Margaret Atwood je izšla leta 1985. 40 let mineva od izida tega distopičnega romana, za katerega se zdi, da je danes bolj aktualen kot kadarkoli prej. Deklini zgodbi, enemu svetovno najbolj odmevnih literarnih del zadnjih desetletij, namenjamo Torkov kviz. Sogovornica: pesnica, pisateljica, prevajalka in avtorica številnih radijskih oddaj Miriam Drev, ki je prevedla Deklino zgodbo v slovenski jezik.
13 min • 18. 11. 2025
Martinovo je praznik vinogradnikov, vinarjev in kletarjev. Dan, ko se po ljudskem izročilu mošt spremeni v vino. Kdaj se v resnici grozdni sok spremeni v mošt, kdaj mošt v vino in še marsikaj drugega, izveste v današnjem Torkovem kvizu. Sogovornica: prof. Tatjana Košmerl z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
11 min • 11. 11. 2025
Uporaba nedoločnika in namenilnika povzroča trdovratne težave, ki se krepijo. Če smo še pred leti, ko smo v KiKs-u prvič govorili o namenilniku, ugotavljali, da se te težave pojavljajo predvsem pri govoru, smo v drugem KiKs-u, posvečenemu tej temi, ugotovili, da se težave iz govorjene že selijo v zapisano slovenščino. Danes, ko ta »kiks« pod drobnogled vzamemo že tretjič, pa o tem, da je zmeda še vedno prisotna in da celo povzroča izginjanje namenilnika. Darja Pograjc se je pogovarjala s prof. dr. Andrejo Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
5 min • 08. 11. 2025
Tudi meduze imajo svoj svetovni dan (3. november), zato danes v Torkovem kvizu nekaj več o teh organizmih, ki sodijo med najstarejše večcelične organizme na Zemlji. Sogovornica: doc. dr. Tinkara Tinta, višja znanstvena sodelavka Nacionalnega inštituta za biologijo.
13 min • 04. 11. 2025
Gotovo ste med iskanjem kakšne besede v spletnem Franu že kdaj naleteli na kvalifikatorja »starinsko« in »zastarelo«. Oba izražata časovno zaznamovanost besed. Prvega najdemo ob besedah, ki so bile nekoč splošno rabljene, a danes niso več v rabi. Drugega ob nekoč rabljenih besedah, ki so danes v knjižnem jeziku mrtve. Slednjih se 1. novembra lotimo v Kratki informativni koristni slovenščini s prof. dr. Markom Snojem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
7 min • 01. 11. 2025
Danes zvečer ob 19.30 boste lahko v dvorani Julija Betetta Akademije za glasbo v Ljubljani prisluhnili koncertu »Migjeni & Autetno«. Pripravlja ga Kulturno društvo Albancev Migjeni. O tem dogodku, pomenu omenjenega društva, tudi o razvijanju albanske glasbe in samozavesti se je Darja Pograjc za Radiosfero pogovarjala z etnomuzikologinjo Almo Bejtullahu. Sogovornica se profesionalno ukvarja z raziskovanjem glasbe različnih kultur, na tem področju je tudi doktorica znanosti. V prostem času pa se ukvarja s praktičnim izvajanjem glasbe in je tudi članica Kulturnega društva Migjeni.
12 min • 28. 10. 2025
V Novi Gorici sta svoj novi dom našla Vitali Filipov in Natallia Filipova. Najprej je na Primorsko prišel Vitali, nato mu je sledila žena s hčerkama. Zakaj sta izbrala ravno severno Primorsko, kako so ju (tam) sprejeli in še marsikaj zanimivega sta mi simpatična Belorusa povedala Darji Pograjc.
11 min • 28. 10. 2025
Torkov kviz danes namenjamo vsem tistim, ki vas zanimata zvok in tehnika oz. mikrofon. Kdo je izumil mikrofon in kako deluje ta naprava, ki nihanje zraka pretvarja v električne impulze, ki nato potujejo do vaših domov, avtomobilov, pametnih telefonov? Sogovornik: Samo Beguš, Laboratorij za metrologijo in kakovost, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
12 min • 28. 10. 2025
Če se srečate z osebo, ki jeclja, je pri govoru ne priganjajte in ne končujte njenih stavkov. S tem ji ne boste pomagali, ampak jo boste verjetno spravili v še večjo stisko. Naj pove, kaj misli, in naj pove do konca. O jecljanju bo govor v sredinem Svetovalnem servisu, na vaša vprašanja bosta odgovarjala Vlasta Podbrežnik, prof. defektologije – logopedinja, predsednica strokovnega sveta Društva za pomoč osebam z govornimi motnjami Vilko Mazi, in Jernej Pétaros, predsednik omenjenega društva z izkušnjo jecljanja. Po 9-i na Prvem.
26 min • 22. 10. 2025
»Kaj so podočnjaki, vemo vsi in že to govori o pogostosti problema,« pravi sogovornica Torkovega kviza dr. Vesna Tlaker, dr. med., spec. dermatovenerologije iz medicinskega centra Dermatologija.si Ljubljana. Podočnjaki so pogosta težava oz. nadloga, ki marsikoga spravlja v slabo voljo. Temni krogi, sence ali pa otekline, tudi vdolbine pod očmi, vse to so podočnjaki. Več pa v Torkovem kvizu!
13 min • 21. 10. 2025
Naslednje zgodovinsko mesto, ki ga bomo obiskali v naPOTkih, je Tržič. Da je to mesto dom bogate čevljarske dediščine je dobro znano. A arhitektura mestnega jedra razkriva, da so tu domovale tudi druge obrti, med njimi kovaška, usnjarska, nogavičarska in modrotiskarska obrt. Kako stare tržiške stavbe odslikavajo to dediščino in zakaj Tržičani še danes niso naklonjeni vetru, je preverila Darja Pograjc.
14 min • 19. 10. 2025
Odprte hiše Slovenije (krajše OHS) so največji arhitekturni festival v Sloveniji, ki enkrat letno javnosti odpre vrata zanimivih arhitekturnih stavb. Je pa OHS tudi pobuda, ki se zavzema za oživitev in boljše razumevanje grajenega prostora. Prav v sklopu slednjega je nastal projekt o "prvi ljubljanski pasaži", ki ji namenjamo današnjo oddajo. Torkov kviz o pasaži Neboričnik in pasaži palača Viktoria z arhitektkama Lenko Kavčič in Evo Eržen, Odprte hiše Slovnenije.
13 min • 14. 10. 2025
Francoski kolesar Valentin Paret-Peintre: [valantên paré péntər]. Izgovor francoskih nosnih samoglasnikov prilagajamo glasovnim značilnostim slovenskega jezika. Tako pojasnjuje Govorni pomočnik, spletna stran RTV Slovenija za pomoč pri izgovoru. Uporabnikom je na voljo tudi zvočni posnetek izgovarjave za zbrana gesla. Uporabo preizkušamo z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman in voditeljico Darjo Pograjc (Prvi), ob tem pa strastno razpravljamo o aktualnih govornih dilemah in modnih zdrsih.
45 min • 13. 10. 2025