Iskanje
Naravni materiali, med katerimi je tudi volna, veliko ugodneje vplivajo na počutje človeka kot vseprisotni umetni materiali. Tema oddaje Od setve do žetve je predelava ovčje volne v izdelke. Žal je odkupna cena za večino manjših rejcev nespodbudna in po striženju ovac ovčje runo zavržejo. Pa vendar imamo v državi odkupovalca, ki vso ponujeno volno v Sloveniji odkupi oz. prevzame in predela, okoli 30 % pa je dokupi v tujini. Poleg tega imamo posamezne skupine, ki ohranjajo veščine polstenja, predenja, pletenja in predelujejo surovo volno v tradicionalne butične izdelke. Pogledamo pa tudi prek naših meja.
22 min • 12. 04. 2026
V oddaji Od setve do žetve bomo slišali, zakaj se je več mladih prevzemnikov kmetij, ki so lani kandidirali na razpis, namenjen gorsko hribovskim kmetijam za dvig produktivnosti, pritožilo na negativne odločbe. Dokazujejo, da je bil eden od pogojev postavljen tako, da ga noben prevzemnik, ki je kmetijo prevzel v letu 2024, ni mogel izpolnjevati. Pozornost bomo namenili tudi gozdarstvu, točneje ekonomskim vidikom gozdov. O varni sečnji in o poklicu arborista pa se bomo pogovarjali z Robertom Čukom, podprvakom svetovnega gozdarskega prvenstva, ki ga je letos prvič gostila Slovenija.
20 min • 29. 03. 2026
Prejšnji teden smo zaznamovali mednarodni dan gozdov. Slovenija ima skoraj 60 odstotkov ozemlja pokritega z gozdovi; dobri dve tretjini teh je v lasti več kot 400 tisoč lastnikov gozdov. Bruto dodana vrednost gozdarske dejavnosti je leta 2024 v Sloveniji znašala 372 milijonov evrov, kar pomeni 0,6 odstotka celotnega nacionalnega BDP. To je trikrat večji delež od povprečja Unije. Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Gregor Meterc, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP; Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije; Marko Matjašič, glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi; Aleš Poljanec, pomočnik direktorja za strokovne zadeve na Zavodu za gozdove Slovenije; Špela Ščap, asistentka na Gozdarskem inštitutu Slovenije.
54 min • 24. 03. 2026
Tema oddaje je regenerativno kmetijstvo, ki v tleh ohranja hranila, zadržuje vodo in na tla gleda kot na živ ekosistem. Zaradi vedno večje izčrpanosti tal, ki je posledica kemizacije kmetijstva, se znanost v zadnjem obdobju ukvarja z iskanjem modelov kmetovanja v smeri trajnosti. Eden takih je regenerativno kmetijstvo. V oddaji slišimo, kako je Slovenija prek Biotehniške fakultete del velike mednarodne raziskave o pospeševanju regenerativnega in ohranitvenega kmetijstva v Evropi - TRAILS4SOIL. Podjetje Žipo iz Lenarta in ekološka kmetija Vegerila z Gorenjske pa nam razkrijeta izkušnje s prehodom na regenerativno kmetijsko prakso. Izvemo, ali je tak model ekonomsko vzdržen in kakšne koristi bi od regenerativnega kmetijstva imele lokalne skupnosti.
21 min • 01. 03. 2026
Na Ptujskem so znova oživeli Kurenti in začeli odganjati zimo in zlo ter v deželo prinašati, dobro letino, rodovitnost in veselje. Odnos med predsednico države, Natašo Pirc Musar in predsednikom vlade, Robertom Golobom, se je otoplil. Olajšanje in zadovoljstvo je preplavilo večino poslancev, saj je Državni zbor, na svoji zadnji redni seji pred volitvami uspel zagotoviti dovolj glasov za imenovanje najpomembnejših funkcij v državi. Premier Golob se je, ne prvič, zapletel v nejasno komuniciranje z javnostjo o svojih postopkih na KPK. Zvonce pa je sprožila tudi napoved opozicijskega poslanca iz SDS, Žana Mahniča o uradu za deportacijo. Ljudje v krajih na podeželju pa bijejo po vsem druge bitke; vse manj so jim dostopne javne storitve; banke, pošte skrajšujejo delovni čas, umikajo bančne avtomate. Kurenti pa še niso odgnali zime iz odnosa med njimi in predstavniki vlade. O tem v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku pod taktirko Jernejke Drolec.
32 min • 06. 02. 2026
Tokratno oddajo posvečamo mladim kmetom. Število mladih prevzemnikov je v vsakem programskem obdobju nižje, številke so zaskrbljujoče. Nosilci družinskih kmetij v Sloveniji so v povprečju stari 63 let, delež mlajših od 35 let je dobre 3%. Pred 10. srečanjem mladih prevzemnikov, ki bo prihodnji četrtek popoldan v Šempetru, se bomo v naslednjih minutah pogovarjali, kako mlade kljub izzivom zadržati ali privabiti na kmetije? Slišali bomo Miho Curka, mladega nosilca kmetije z Griča pri Trebnjem. Izvedeli kako ministrstvo za kmetijstvo podpira mlade kmete in generacijsko prenovo kmetijstva in se o izzivih na tem področju pogovarjali z Doris Letina, predstavnico Zveze slovenske podeželske mladine in Jožetom Očkom, koordinatorjem za področje mladih kmetov na Kmetijsko gozdarski zbornici. Oddajo pripravlja Jernejka Drolec.
21 min • 01. 02. 2026
V prvi oddaji Od setve do žetve v letu 2026 oddaji govorimo o uvajanju novih tehnologij na področju kmetijstva kot ene najhitreje rastočih panog na svetu. V testiranje in prakso tudi pri nas prihajajo orodja, kot so brezpilotni letalniki, robotski sistemi in digitalizacija. Druga tema pa je opozarjanje Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, da so razpisi za posodabljanje gorskih kmetij glede na potrebe finančno podhranjeni in da ob velikih besedah o modernizaciji in digitalizaciji po razpisu za naložbe gorskih kmetij zavrnjenim prosilcem ostanejo le kosa, grablje in vile.
22 min • 04. 01. 2026
Oglaševanje prehranskih izdelkov se v zadnjem obdobju hitro prenaša v digitalno okolje. Potrošniške raziskave kažejo na razširjenost prikritega oglaševanja prehranskih vplivnežev na družabnih omrežjih, kot so Tik-Tok, Instagram, You Tube in SnapChat. Evropska potrošniška raziskava iz leta 2023 je pokazala, da se skoraj ¾ potrošnikov srečuje z vplivneži, ki promovirajo izdelke, več kot polovica pa jih izdelke ali storitve tudi kupi. To lahko vpliva na oblikovanje potrošniških preferenc in prehranskih navad. Evropska krovna potrošniška organizacija BEUC, katere članica je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, pozivajo Evropsko Unijo, naj nujno omeji vplivnostni marketing s posodobitvijo evropske zakonodaje in prepreči, da bi vplivneži promovirali nezdrava živila. Eden od fokusov letošnjih raziskav je bila prehrana in s tem povezana tveganja za uživanje nezdravih živil in pijač. Kako ščititi otroke pred trženjem nezdrave hrane na družabnih omrežjih? O vsem tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Matjažem Pircem, vodjo prehranskega oddelka na Zvezi potrošnikov Slovenije.
11 min • 29. 12. 2025
V oddaji Od setve do žetve se posvečamo vprašanju inovacij in razvoja kmetijske mehanizacije, ki je stalni spremljevalec kmetijske pridelave. V Sloveniji imamo tako večja uveljavljena podjetja, ki s posodabljanjem strojnih priključkov podpirajo razvoj rastlinske pridelave. Ne manjka pa niti mladih manjših podjetij z večjimi inovativnimi preboji. Razmišljamo o tem, kako na področje strojne kmetijske mehanizacije in opreme vstopajo nove sodobne tehnologije in katere smernice usmerjajo ta razvoj. Predstavljamo tudi prvi, z javnimi sredstvi financiran projekt za spodbujanje novih tehnologij v slovenskem prostoru. Naši sogovorniki so Igor Stare, direktor podjetja Gorenc Kmetijska mehanizacija; Jure Brečko, solastnik podjetja BE TECH; Mihael Miheljak iz podjetja SIP Šempeter, in Blaž Germšek iz Kmetijskega inštituta Slovenije.
22 min • 07. 12. 2025
Zveza kmetic Slovenije je prostovoljna nevladna organizacija, ki povezuje 124 lokalnih društev kmetic, žena in deklet na podeželju in združuje več kot 9000 članic. V tem tednu so s srečanjem na turistični kmetiji Podmlačan v Selški dolini obeležile letošnjih 30 let delovanja. O opravljenem delu v tem obdobju se je Jernejka Drolec pogovarjala z dolgoletno predsednico Zveze kmetic Slovenije Ireno Ule. Kot pravi, je njihov glas slabo slišan in država ima še veliko dela, da izboljša položaj kmečkih žensk, brez katerih kmetije usihajo. Fotografija: Žiga Živulović jr. F.A.Bobo
8 min • 03. 12. 2025
Letošnji Teden slovenske hrane, ki poteka od 17. do 23. novembra in bo vrh dosegel v petek z uveljavljenim Tradicionalnim slovenskim zajtrkom, zajema vrsto akcij za krepitev zavedanja o pomenu lokale hrane. Povezuje jih slogan » Moja izbira je slovenska hrana«. Osrednja tema Tedna slovenske hrane je sodelovanje in uspešno delovanje vseh členov v verigi preskrbe s hrano od kmeta, kmetijskega podjetja, zadrug, živilsko – predelovalne industrije, distribucije in trgovine do končnega potrošnika. Vse to s ciljem večje prehranske odpornosti, ki v času novega geopolitičnega okolja postaja vedno pomembnejše strateško vprašanje.
10 min • 19. 11. 2025
Tokratni vikend je zaznamovan z največjim praznikom vina, martinovanjem. V oddaji se sprašujemo ali se v poplavi praznovanj ob mladem vinu sporočilo praznika izgublja in izvemo, kako stroka ocenjuje letnik v vinorodni deželi Podravje. Pojasnjujemo vprašanja povezana z računi za uporabnino, ki jih je Sklad kmetijskih zemljišč poslal zakupnikom, ki objektov na njihovih zemljiščih nimajo vključenih v zakupne pogodbe. Izvemo pa tudi katere prednosti kmetijam prinaša uporaba strateškega komuniciranja.
20 min • 09. 11. 2025
Danes je svetovni dan jabolk, prav ta sadna vrsta je daleč najbolj razširjena v slovenski pridelavi sadja, čeprav se v zadnjih letih razvija tudi pridelava jagodičevja in lupinarjev. Stopnja samooskrbe z jabolki je bila lani 27%. Letošnja letina bo kot kaže tretja najslabša v zadnjem desetletju, ko se je začela kriza v sadjarstvu. Pridelava jabolk je izpostavljena številnim tveganjem zaradi podnebnih sprememb, največ škode povzročajo spomladanske pozebe. To je glavni razlog za več kot 40 % nižjo letino kot lani. Ker je zavarovanje predrago, največja zavarovalnica pa tega zavarovanja sploh ne ponuja več, večina sadjarjev, razen največjih, pa pridelkov ne zavaruje. Ob tem sadjarje jezi odločitev naše države, da ne bo izvedla uradnega popisa letošnje škode, kar pomeni, da Slovenije ne more zaprositi za evropsko pomoč, medtem pa je Evropska komisija nekaterim državam že odobrila pomoč zaradi letošnje pozebe sadja. Pridelovalec za kg jabolk dobi med 40 in 50 centi, to je skoraj polovica manj od lanske povprečne odkupne cene. Kako dolgo bodo slovenski sadjarji še kljubovali neugodnemu vremenu, omejitvam glede rabe fitofarmacevtskih sredstev, nedostopnosti do sredstev pri razpisih za investicije za večjo odpornost na podnebne razmere in nizkim odkupnim cenam. Ali rečeno drugače - kako dolgo bomo še jedli slovenska jabolka?
10 min • 21. 10. 2025
Vas jezijo oglasi za nezdravo hrano, s katerimi smo ves čas obkroženi? Vas moti oglaševanje kosmičev, ki imajo preveč sladkorja, a ustvarjajo vtis zdrave hrane? Ste opazili, da se kot Naša super hrana najmočneje promovirajo mesni in mlečni izdelki, ne pa tudi zelenjava, ki jo po prehranskih nutricionistkinih priporočilih v Sloveniji zaužijemo premalo. Ta opažanja in dejstvo, da država z javnimi sredstvi podpira porabo in proizvodnjo hrane, ki je v nasprotju s podnebnimi cilji so zmotili Umanotero in Zvezo potrošnikov Slovenije. Omenjeni organizaciji ob svetovnem dnevu poudarjata, da je oglaševanje najmočnejše orodje, ki vpliva na to, kaj bomo kupili in kaj bomo jedli. Zato pozivata državo k celovitim sistemskim spremembam, kot ključne ukrepe predlagata zakonsko omejevanje oglaševanja škodljive hrane ter prenovo državnega sistema promocije hrane, zakonodajno omejevanje ali prepoved oglaševanja škodljive hrane, podporo kmetom pri preusmeritvi v trajnostne prakse in med drugim prehransko opismenjevanje v šolskih programih.
9 min • 15. 10. 2025
Tokratna osrednja tema je zelenjadarstvo. Z zelenjavo smo v Sloveniji le 37-odstotno samooskrbni in konkurenčno zaostali, investicije v razvoj te panoge so počasne, investitorje odvračajo dolgotrajni postopki pridobitve vseh dovoljenj. Pridelava zelenjave pa je tudi najbolj deficitna znotraj ekološkega kmetijstva. V oddaji slišimo, kaj od države pričakujejo pridelovalci zelenjave in kaj jim odgovarja predstavnica kmetijskega ministrstva. Govorimo tudi o izzivih ekološkega kmetijstva, ki ima velik poudarek v viziji kmetijstva do leta 2040, in izvemo, da je vprašanje skladišč največji izziv prve Pomurske ekološke zadruge.
19 min • 05. 10. 2025
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
24 min • 26. 09. 2025
Pojavi bolezni modrikastega jezika še ne upadajo. Rejci pričakujejo finančno pomoč. Zaradi množičnih poginov ovc je higiensko veterinarska služba preobremenjena, zamude pri odvozu sprožajo zaskrbljenost in kritike na pristojne službe. O problematiki obvladovanja te bolezni govorimo v začetku oddaje. Na Obali so našli več gnezd nevarnega orientalskega sršena, tujerodne invazivne vrste, njegovo širjenje je treba preprečiti, dokler je še čas. Pripravili smo tudi nekaj poudarkov z nedavnega prvega posveta Evropske komisije s predstavniki kmetijskih in drugih nevladnih organizacij pri nas o skupni kmetijski politiki v okviru novega proračunskega okvira.
21 min • 14. 09. 2025
Predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih ureja tudi področje agrofotovoltaike. Gre za inovativno rešitev sočasnega izkoriščanja sončne energije in kmetijskega zemljišča za hkratno proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in kmetijsko pridelavo. Gre za izrabo kmetijskih zemljišč za doseganje ciljev na področju obnovljivih virov energije ,ali so paneli nad nasadi idealna zaščita rastlin pred ekstremnimi vremenskimi pojavi? Za investitorje pa so privlačni predvsem pričakovani donosi dvojne rabe. O pasteh, zadržkih in prednostih agrofotovoltaike v tokratnem Studiu ob 17-ih s sejma AGRA v Gornji Radgoni. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike; Blaž Germšek, predstojnik oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
56 min • 26. 08. 2025
V oddaji Od setve do žetve pozornost usmerjamo v bolezen modrikastega jezika, ki se hitro širi po vsej državi. To še najbolj skrbi združenja rejcev in veterinarje praktike, ki pozivajo rejce, naj se odločijo za preventivno cepljenje živali. To je država v celoti prevalila na rejce. Kmetijsko gozdarska zbornica od države zahteva ukrepanje, več o bolezni pa nam pove Tomo Wankmuller, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije. Po poljih se širijo invazivne rastline, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč dolžni zatirati, opozarja Marjeta Miklavc iz Kmetijskega zavoda Maribor. Ena največjih nadlog je pelinolistna ambrozija. Izvemo tudi, kako dolgo je trajal sicer uspešen prenos kmetije na mlajšo generacijo na kmetiji Pučnik v občini Oplotnica.
21 min • 17. 08. 2025
Poletje je čas, ko je pritisk na gozdove izjemno povečan. V Sloveniji se krepi turizem, krepi se obračanje k naravi. Ljudje se radi odpravljamo v hribe, povečuje se rekreacija v naravi in gozd se zdi privlačen prostor za različne aktivnosti. Ko k temu dodamo še dobro gobarsko sezono, kakršna je letos, se obiskovalcem na določenih območjih zdi, da ima vsako drevo svojega obiskovalca. Kako povečan pritisk vidi gozdarska inšpekcija in na kakšne zgodbe naletijo pri svojem delu? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Urško Ahačič Pogačnik, direktorico inšpekcije za gozdarstvo na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ter Marjanom Hrenom, predsednikom Zveze lastnikov gozdov Slovenije.
12 min • 14. 08. 2025
