Iskanje
Raziskovalci spremljajo 18 različnih respiratornih virusov iz sedmih virusnih družin
Med najpogostejšimi bolečinami pri ljudeh je glavobol. To potrjujejo tudi strokovnjaki, ki ocenjujejo, da najmanj enkrat na leto doleti kar polovico vseh odraslih ljudi. Najpogostejši je tenzijski glavobol, sledita migrenski in glavobol v rafalih. Pogost je tudi glavobol ob vnetju sinusov. Ali res za večino glavobolov ne poznamo vzroka? Kaj naj naredimo, ko protibolečinska zdravila ne pomagajo več? Kateri glavobol je lahko nevaren? Gost je nevrolog prof. dr. Marjan Zaletel z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Pixabay, cc
V Kliniki na Golniku so lani poleti ponovno vzpostavili program rehabilitacije kroničnih pljučnih bolnikov. Osrednji del programa je telesna vadba, pravi pulmolog asist. Tomaž Hafner: »Bolnice in bolnike telesno okrepimo, naučimo jih, kako naj vaje pravilno izvajajo – vse z namenom, da se jim izboljša telesna zmogljivost, kondicija.« Po vzoru hospitalnih programov iz tujine in podobno kot pri rehabilitacijskih programih za druga obolenja, ki jih izvajajo v nekaterih slovenskih toplicah, bolniki tudi na Golniku med rehabilitacijo bivajo v bolnišnici. Več v Ultrazvoku. Z doktorjem Hafnerjem se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Tea Močnik, Klinika Golnik
Slovenijo je zajel val respiratornih okužb. Ljudje obolevajo za atipičnimi pljučnicami, gripo, prehladnimi obolenji, covidom. To se že zrcali v vrtcih, šolah in na delovnih mestih, še bolj pa v domovih za starejše, bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Čeprav smo, tudi glede na podatke, šele na začetku sezone gripe in gripi podobnih obolenj, strokovnjaki opozarjajo na skokovit porast bolnikov, ki potrebujejo zdravniško pomoč. Več informacij in nasvetov za hitrejše prebolevanje gripe in drugih respiratornih okužb izveste v Ultrazvoku. Iztok Konc je v Kočevje poklical družinsko zdravnico Polono Vidič (ZD Kočevje), iz Murske Sobote se je oglasil družinski zdravnik Leon Köveš (ZD Murska Sobota). Foto: WikipediaCommons/ Public Domain/ CDC/ Dr. Erskine. L. Palmer; Dr. M. L. Martin/ Cynthia Goldsmith
Čeprav smo glede na podatke šele na začetku sezone prehladnih obolenj, gripe in gripi podobnih okužb, je strokovnjake presenetil hiter porast bolnikov, ki zaradi respiratornih okužb potrebujejo zdravniško pomoč. V bolnišnicah izpostavljajo, da so razmere že zdaj dramatične. Podobno je tudi v zdravstvenih domovih. »Čakalnice ambulant so polne,« pritrjuje družinska zdravnica Polona Vidič. Za več informacij in nasvet, kaj lahko glede gripe storimo sami, jo je v Kočevje poklical Iztok Konc.
Kakšne učinke ima na ledveni del hrbtenice sprostitev mehko-tkivnih struktur; med njimi so tako imenovane fascije, ki obdajajo vse mišice, kosti in organe našega telesa? To vprašanje si je za svojo z univerzitetno Prešernovo nagrado odlikovano magistrsko nalogo na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani zastavila gostja tokratnega Ultrazvoka Julia Fijavž, zdaj že magistrica fizioterapije. Fascija je vezivno tkivo, ki je bogato oživčeno z živčnimi končiči. V raziskavi, ki jo je izvedla Julia Fijavž, so sodelujoči telovadili – natančneje: izvajali so posebne terapevtske vaje s pomočjo penastega valja. In kaj so pokazali rezultati? Foto: Prvi
Svetle in temne plati sreče. Katere osebnostne lastnosti so najboljša kombinacija za srečo v življenju? Zakaj zahodne potrošniške družbe od ljudi zahtevajo, da so srečni? Kaj sreča sploh je?
»Spoštovani. Moram tudi z vami podeliti svoje navdušenje nad tem, da je bila letošnja Nobelova nagrada za medicino podeljena za odkritje vloge mikroRNK (miRNA),« je v elektronskem sporočilu zapisala prof. dr. Vita Dolžan, ki na Medicinski fakulteti v Ljubljani med drugim vodi Laboratorij za farmakogenetiko.
Mlada raziskovalka Nika Breznik je magistrica laboratorijske biomedicine. Študirala je na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, študij pa zaključila več kot samo z odliko – za svoje magistrsko delo je prejela univerzitetno Prešernovo nagrado za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti, za povrh pa še Krkino priznanje s posebno pohvalo. Nika Breznik je preučevala, kateri geni so okvarjeni pri hipogonadotropnem hipogonadizmu – to je ena od bolezni otrok, ki je lahko pridobljena, lahko pa jo otrok tudi podeduje. Podrobneje v četrtkovi medicinski oddaji Ultrazvok.
Idealna temperatura zraka za dihala je med 20 in 22 stopinj Celzija, vlažnost pa med 30 in 50 odstotkov
V Sloveniji za pljučnim rakom vsako leto zboli približno 1.600 prebivalk in prebivalcev
Po osnovni izobrazbi je veterinar, doktoriral je iz endokrinologije, odlično pa se znajde tudi v kuhinji. To velja za gosta tokratne oddaje Pod pokrovko predavatelja in raziskovalca dr. Gregorja Majdiča, ki zadnja tri leta vodi Univerzo v Ljubljani. Njegove slaščičarske spretnosti se že tradicionalno izkažejo v prazničnem decembru. V domu njegove družine namreč pred prazniki zadiši po cimetovih zvezdicah, mareličnih žepkih, lincerjih, florentincih. Foto: Gregor Majdič
Ko starši ali drugi bližnji, vzgojiteljica, vzgojitelj, učiteljica opazijo, da otrok diha težko in zelo hitro
Zdrave oči in dober vid pomembno prispevajo k večji kakovosti življenja tudi v starejših letih. Vendar pa vid v starosti pogosto poslabša okvara rumene pege oziroma makule. »Rumeno pego uporabljamo za oster in natančen vid; če je okvarjena, je v celoti prizadet centralni vid,« pravi oftalmologinja prof. dr. Polona Jaki Mekjavić z Očesne klinike UKC Ljubljana. Ob katerih težavah moramo pomisliti na starostno poškodbo rumene pege? Kakšen hiter test lahko izvedemo sami? Kako nam lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v Radiosferi.
Akutni pankreatitis najpogosteje sprožijo žolčni kamni in pretirano uživanje alkohola
Ob prvem svetovnem dnevu anafilaksije - najtežje in najbolj nevarne alergijske reakcije - opozarjamo na značilne znake in simptome ter hitro ukrepanje
Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje
Specialist urolog svetuje o težavah z žlezo prostato. Ta moška spolna žleza, ki leži pod sečnim mehurjem, ob rojstvu tehta samo nekaj gramov, zaradi vpliva hormonov začne rasti šele v puberteti. Ob kakšnih težavah naj gre moški k zdravniku? Kaj je PSA? Kdaj je treba prostato zdraviti, kdaj pa samo spremljati? Kakšne so možnosti zdravljenja? Na vprašanja v Svetovalnem servisu odgovarja prof. dr. Tomaž Smrkolj (UKC Ljubljana).
Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov
Mlada farmacevtka dr. Maša Sterle zaskrbljeno pravi: »Alarmantno je, da že štiri desetletja ni bil odkrit noben nov razred antibiotikov.« Opozarja, da je vedno več bakterij odpornih nanje in da je tudi zato zdravljenje nekaterih bolezni že oteženo. Ni naključje , da se je dr. Sterle v doktorski nalogi posvetila prav razvoju in sintezi novih protibakterijskih spojin. Za svojo študijo je pred dnevi prejela eno od petih letošnjih velikih Krkinih nagrad. Ali bo torej naslednji nov antibiotik prišel iz Slovenije?
