Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prepričane, da v Sloveniji jemo neoporečno hrano, nas je presenetila novica o korenju onesnaženem s kadmijem
Ko govorimo o tem, da bi radi podaljšali mladost in živeli dlje, imamo v mislih starost brez bolezni in zdravstvenih težav. »Moja raziskovalna skupina že dalj časa preučuje, kako bi zdravo obdobje starosti podaljšali s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic,« pravi prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. V Ultrazvoku bo pojasnil, kako bi s pomočjo imunskega sistema, ki vznikne prav iz krvotvornih celic, zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute
V noč s sobote na nedeljo je v radijski studio prišel Jurij Marussig. V pogovoru nismo mogli mimo dveh področij, ki jima namenja največ časa. Prvo je inkluzivna pedagogika. Jurij Marussig se namreč v svojem službenem času ukvarja z mladimi s posebnimi potrebami. Povedal je, zakaj inkluzijo postavlja pred integracijo. Drugo področje pa je kultura, ali še bolje – poezija. Naš nočni gost je tudi pesnik. Pravi, da je poezija njegova ladja, ki ga popelje v svet duhovnega miru.
Med stotimi Slovenkami in Slovenci jih ima najmanj pet osteoporozo. Med njimi je tudi gospa Slavka Sajko iz Velenja, s katero smo se pogovarjali za tokratni Ultrazvok. Gospa Sajko svojo bolezen že ves čas aktivno spremlja in se ji tudi ne pusti. Zakaj je treba o osteoporozi toliko govoriti? Enostaven odgovor: kosti postanejo zaradi nje krhke in lomljive; izgubimo lahko celo do 3 odstotke kostne mase na leto. In kakšne so posledice? Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov! Več o odkrivanju in zdravljenju osteoporoze v Ultrazvoku. Gospo Slavko Sajko je v Velenje poklical Iztok Konc.
Za katero bolezen je značilno piskanje v pljučih in težko dihanje? Katere bolnike muči kratka sapa? Kdaj pa je dihanje hitro in plitvo?
Človeška pljuča se razvijajo kar do tridesetega leta starosti. Dihanje mora biti avtomatično in nezavedno, nam je že letošnjega avgusta razložil prof. dr. Matjaž Fležar s Klinike Golnik. Dodal je, da običajno vdihnemo polovico litra zraka; to je naš dihalni volumen. Kakšna pa je največja kapaciteta človeških pljuč? Kaj se zgodi, kadar dihamo preplitvo? Komu pa priznani pulmolog priporoča dihalne vaje? Odgovori v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Fležarjem se je na Golniku srečal Iztok Konc.
Pozornost slovenske javnosti je že poleti zbudil podatek – tako imenovani indeks podvrženosti teorijam zarote – ki kaže, da smo v Sloveniji bolj nagnjeni k teorijam zarote od evropskega povprečja. »Zemlja je ravna plošča, V cepivih so čipi, Ekstremni vremenski pojavi so delo človeka.« Zdravnika Alojza Ihana, filozofinjo Alenko Zupančič, biologinjo Marino Dermastia in astrofizika Tomaža Zwittra smo zato za oddajo Intelekta, ki jo predvajamo v tokratnem Studiu ob 17h, vprašali: Zakaj moramo zaupati v znanost? K poslušanju vas vabi Iztok Konc.
Empatija je v današnjem svetu cenjena. Ali bi bila zaželena tudi, če bi poznali njene temne plati?
Doktor Marjan Kristanc s Klinike Golnik je izkušen internist, ki že več kot dvajset let izvaja gastroskopije. To je preiskava, med katero zdravnik z gastroskopom, ki ga sestavlja cevka z lučko in kamero, pregleda požiralnik, želodec in dvanajstnik. Kako se med gastroskopijo vidi rana, čir, razjeda oziroma ulkus na želodcu? Kakšno škodo povzroči refluks? Ali je za gastroskopijo treba biti tešč? Odgovori v Ultrazvoku. Z doktorjem Kristancem se je na Golniku srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc: Gastroskopski posnetek zdrave želodčne sluznice 65 let stare pacientke.
Psihologinja Andreja Avsec in nevrolog Zvezdan Pirtošek o svetlih in temnih plateh empatije
Utrujenost, povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih – to so najpogostejši znaki in simptomi tistih, ki so v teh dneh obležali doma zaradi covida. V Evropi in Sloveniji zdaj prevladuje različica Eris novega koronavirusa. Okužb je vedno več in spet je vedno več tudi vprašanj. V Svetovalnem servisu odgovarja infektologinja dr. Mateja Logar.
Naši kirurgi so izvedli operacijo kot iz znanstveno-fantastičnega filma. Tako so v ljubljanskem Kliničnem centru pospremili novico o novem uspehu slovenskih zdravnikov. Da so lahko kirurgi bolniku izrezali nevaren žilni strdek v pljučih, so mu med operacijo iz telesa odstranili kri in ga globoko podhladili. Pomembna člena zdravstvenega tima sta bila dr. Polona Mlakar in dr. Juš Kšela, gosta tokratne Radiosfere. Foto: UKC Ljubljana
Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večji problem, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.
Dolgi covid ni prijeten; zaznamujejo ga težave z dihanjem, bolečine v mišicah in sklepih ter motnje spomina in koncentracije
Z Gorenjko Matejo Saje, za katero je že več kot trideset kolonoskopij, razbijamo mite in predsodke o tem pregledu
Dva slovenska kraja, dve univerzi in mlada znanstvenica, ki prihaja na Nočni obisk. Naša gostja Vida Groznik je bila še do prejšnjega tedna razpeta med raziskovanjem in poučevanjem na Univerzi na Primorskem v Kopru in na Univerzi v Ljubljani. »Na poti z Obale proti Ljubljani običajno poslušam kar Radio SI. Pogosto namreč poročajo o stanju na cestah – sem se že velikokrat izognila kakšnemu zastoju ravno zaradi tega,« pravi doktorica znanosti, ki povezuje odlično razumevanje umetne inteligence z znanjem iz medicine. Zdaj dela le še v Ljubljani, pot med Obalo in prestolnico pa ostaja. Še več o Vidi Groznik pa izveste v noči s sobote na nedeljo. V studio nočnega programa jo je povabil Iztok Konc.
Odgovor na vprašanje »Ali so mRNK cepiva učinkovita in varna?« nam razkrije tudi pogled skozi elektronski mikroskop
Alojz Ihan, Alenka Zupančič, Marina Dermastia in Tomaž Zwitter o dvomu in kritičnem razumu
Dve zgodbi, ena strast. Raziskovalec, ki s posebnimi škarjami popravlja gene, in znanstvenik, ki je za svoje odkritje prejel Nobelovo nagrado. Prvi je strokovnjak na Kemijskem inštitutu v Ljubljani molekularni biolog dr. Duško Lainšček, drugi pa vodja znamenitega Inštituta Francisa Cricka v Londonu genetik dr. Paul Nurse. Z britanskim Nobelovcem Nursom smo govorili ob njegovem nedavnem obisku v Sloveniji, z dr. Duškom Lainščkom pa pred Evropsko nočjo raziskovalk in raziskovalcev, ko bo Kemijski inštitut široko odprl svoja vrata. V tokratni Radiosferi z Iztokom Koncem boste slišali dve zgodbi o veliki strasti – strasti do znanosti!
