Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Alan Lomax je bil eden največjih zbiralcev ljudske glasbe in dobitnik ameriškega državnega priznanja na področju umetnosti [Presidential Award for the Arts], njegov oče, John A. Lomax, pa je bil prvi opaznejši zbiralec ameriške ljudske glasbe. Sad njunega sodelovanja sta knjigi Our Singing Country ter Folksong USA, ki še danes sodita med najvznemirljivejše in najobsežnejše zbirke ameriških pesmi. O Lomaxu ste v naših oddajah že slišali, tokrat pa bo tekla beseda o terenskih posnetkih Alana Lomaxa iz leta 1959. Alan Lomax je zapustil Harvard in sledil očetu, ki je snemal glasbo ob reki Brazos in na zaporniških kmetijah, sam pa se je odpravil v North Woods in New Orleans, v Mehiko in na Haiti, prvi je preučeval britansko, špansko in italijansko popularno glasbo ter za založbo Columbia Records zbiral posnetke iz Svetovne knjižnice ljudske glasbe [World Library of Folk Music]. Že kot dvajsetletnik je prevzel arhive ljudskega izročila v Kongresni knjižnici. Sicer pa je pisal tudi scenarije za radio, produciral dokumentarne oddaje za domače in tuje radijske hiše, snemal plošče in baladne opere z novo generacijo pevcev folka, in mnogi izmed njih so uspeli prav zaradi sodelovanja z Lomaxom. Od leta 1950 je skoraj nepretrgoma delal za BBC; pošiljal jim je posnetke in ustvarjal ter pisal radijske programe in oddaje. Vabimo k poslušanju posnetkov, ki jih je Alan Lomax naredil leta 1959 za založbo Atlantic. Gre za ene prvih stereofonskih terenskih posnetkov v zgodovini etnomuzikologije. Želimo vam prijetno poslušanje.
Ameriški pevec in kitarist Eric Bibb velja za enega najboljših pevcev in izvajalcev akustičnega bluesa z močnim vplivom folka, ljudskih balad, spiritualov in podobne glasbe. Njegova kariera se razteza čez petdeset let. Doslej je nanizal več kot 30 studijskih albumov z različnimi zasedbami. Eric Bibb - pri nas je o njem največ pisal Zdenko Matoz v časniku Delo - je v Sloveniji prvič gostoval maja 2005 na sklepnem festivalu ob koncu prve sezone mednarodnega blues festivala pri Postojnski jami. Rodil se je leta 1951 v New Yorku, glasbeno kariero pa začel v Evropi. Glasba mu je bila dobesedno položena v zibelko, kajti oče Leon Bibb je bil pevec v gledališču in član newyorške folk scene v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Ericov stric je bil skladatelj in jazzovski pianist John Lewis iz zasedbe Modern Jazz Quartet, ki je pred desetletji nastopila tudi pri nas. Družinska prijatelja sta bila tudi znamenita borca za pravičnost in svobodo Pete Seger in Paul Robeson, ki je bil Ericov boter. Oba je ameriški režim preganjal zaradi njunega boja zoper družbene krivice. Ko je bil star sedem let, je Eric Bibb dobil prvo kitaro, ki je bila kovinska akustična kitara. Ker je odraščal s številnimi glasbenimi talenti, je od mnogih umetnikov prejemal nasvete. Ko je imel 11 let, se je z Bobom Dylanom pogovarjal o igranju kitare. Dylan mu je svetoval, naj igra preprosto in pozabi na vse tiste okraske. Vabljeni k poslušanju. Poleg igranja je bil zasvojen tudi s poslušanjem glasbe. Zato je včasih v svojih najstniških letih navidezno zbolel, da mu ni bilo treba v šolo. Ko se je domača hiša spraznila, pa je poslušal plošče - tako različne glasbenike, kot so Odetta, Joan Baez, New Lost City Ramblers, John Hurt, Big Bill Broonzy, Josh White, Huddie Ledbetter, Blind Willie Johnson in drugi.
Trio Bluegrass Etc. (kitarist in mandolinist John Moore, bendžoist in goslač Dennis Caplinger in basist Wally Barnick) na koncertih zveni tako sveže, da nehote spominja na najboljše nastope Billa Monroeja in drugih velikanov bluegrassa. Glasba te odlične zasedbe je dosledno podrejena jasnim in strogim zahtevam bluegrassa. Izumitelj te razmeroma mlade zvrsti, Bill Monroe, je bil sijajen glasbenik. Vedel je, da mora biti v bluegrassu navzoča popolna tehnika z veliko občutkov. Prav taka pa je tudi glasbena vizija Johna Moora in njegovih prijateljev. Moorova kitara skoraj nikoli ni v ospredju, a njene strune zvenijo, kot da bi nanje brenkal Riley Puckett ali kakšen drug kitarist iz zakotne hribovske vasice; nič manj razburljivo ni tudi virtuozno igranje drugih dveh glasbenikov. Glasba skupine Bluegrass Etc. je izjemno zanimiva tudi po vokalni plati. Radi jo boste poslušali vsi, ki prisegate na ubrano petje skupine Crosby, Stills & Nash, prinaša pa tudi privlačen repertoar pesmi, kot so: Oklahoma Borderline, Jamaica Farewell in Ridin’ My Thumb To Mexico, ki se jim bluegrassovska zvočna preobleka še kako prilega. Trio Bluegrass Etc. je po mnenju navdušencev in kritikov ena najboljših zasedb v današnjem bluegrassu, glasbeni zvrsti, ki jo pri življenju ohranjajo tako karizmatični in vplivni glasbeniki, kot so dobroist Jerry Douglas, mandolinist David Grisman, bendžoist Bela Fleck in kitarist David Grier. Oddaja, ki jo ponujamo, je lepa priložnost za srečanje z mogoče najbolj hedonistično zvrstjo ameriške glasbe. Igra vam trio Bluegrass Etc.
Žirija za podelitev nagrade Franeta Milčinskega - Ježka je odločila, da Ježkovo nagrado za leto 2022 prejme glasbenik, pevec, avtor besedil in prvi mož skupine Orlek Vlado Poredoš. Žirija je v obrazložitvi zapisala: Vlado Poredoš kot ustvarjalec izžareva neizmeren optimizem, ki ga z lahkoto prenaša na občinstvo. Njegov umetniški pristop združuje karakterne prvine dveh pokrajin, ki sta zaznamovali njegovo življenje: melanholična subtilnost njegovega rodnega Prekmurja ter neizprosna odločnost Zasavja, ki ga je Poredoš sprejel kot svoj drugi dom. Tako nastajajo unikatne interpretacije preštevilnih revirskih zgodb, ki jih Vlado Poredoš z izvirnimi avtorskimi refleksijami preliva v pesmi zasedbe Orlek.
Lado Leskovar je svojo prvo glasbeno nagrado osvojil leta 1963 na Slovenski popevki na Bledu s pesmijo Malokdaj se srečava. 4 leta kasneje je s pesmijo Vse rože sveta zastopal Jugoslavijo na tekmovanju za Pesem Evrovizije na Dunaju. Kot novinar in urednik je delal tudi na RTV Slovenija. Posnel je več kot 300 popevk in šansonov in igral v nekaterih slovenskih in tujih filmih ter gledaliških predstavah.
6. julija leta 1957 sta se prvič srečala John Lennon in Paul McCartney. Kar je sledilo, je pomemben del glasbene zgodovine, z glasbenim urednikom Janetom Webrom pa smo razmišljali, zakaj je prav Beatlom uspel veliki met in kaj je bilo zaslužno za njihov gromozanski uspeh.
V soboto nas je pri 73-ih letih zapustil legendarni glasbenik, skladatelj in pevec Tadej Hrušovar - Dejvi. Bil je član zasedb Pepel in kri in Bele vrane. Poleg petja in igranja je v svoji dolgi glasbeni karieri napisal več kot 400 pesmi, nekatere med njimi pa so postale največje slovenske uspešnice. Najbolj poznane so Pesem za dinar, Enakonočje, Marie, ne piši pesmi več in seveda, Dan ljubezni, s katero je Jugoslavijo popeljal na Evrovizijo. Skupaj s tekstopiscem Dušanom Velkavrhom, sta ustvarila tudi večino pesmi skupine Hazard.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V sobotnem glasbenem večeru – tega ureja Jane Weber - vam vrtimo blues, country, jazz, bluegrass, gospel, slovensko in tujo kantavtorsko glasbo in še bi lahko naštevali. Predstavljamo čisto nove koncertne posnetke legendarnega slovenskega kantavtorja Tomaža Domicelja. Slišimo skladbe, ki smo jih posneli petega julija 2020 v Preddverju ljubljanskih Križank. Preddverje je bilo prizorišče že tradicionalnega poletnega akustičnega Domiceljevega koncerta na ljubljanskem festivalu. Poslušamo prvi del koncerta. Peta akustika je resnično že peta tovrstna predstavitev začetnika slovenskega kantavtorstva. Nadaljevanje dosedanjih nastopov, imenovanih Čista akustika, je povzetek njegovih najzanimivejših ubesedenih skladb, prinaša pa tudi svež pristop do nekaterih povsem instrumentalnih izvedb. K temu je s svojo improvizatorsko ustvarjalnostjo veliko prispeval tokratni Domiceljev gost, revirski harmonikar Jure Tori.
Poletje prinaša čas za daljše zgodbe in v tokratni oddaji Slovencem po svetu smo za vas pripravili dve prav taki. Obe sta povezani z ameriškim kontinentom – ena z Mehiko in druga z ZDA. V prvi boste lahko poslušali fotografa Jaka Vinška, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku, v drugi pa Barbaro Čuk, redovnico frančiškank Marijinih misijonark, ki je obiskala Slovenijo, zdaj pa se vrača nazaj v Mehiko.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Argentini, kjer je Rok Fink povzel dogajanje zadnjih dni v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico Društva V tujini izobraženih Slovencev in Timom Gilboto, ki se je po maturi odločil za študij farmacije v Veliki Britaniji.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Trije sogovorniki oddaje Slovencem po svetu prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten. Kako jim to uspeva, boste izvedeli po 21. uri na Prvem z voditeljem oddaje Juretom K. Čoklom.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
