Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Dopisniki Uredništva zunanjepolitičnih oddaj

Janko Petrovec

212 prispevkov



20.6.2024

Filippo Ungaro, Agencija OZN za begunce: "Na begu je 120 milijonov ljudi."

Danes je svetovni dan beguncev. Po podatkih Agencije OZN za begunce - UNHCR - se stanje v svetu slabša, število beguncev pa raste že dvanajst let zapovrstjo. Več kot polovica od 120 milijonov ljudi na begu ostaja znotraj meja lastne države, od dobrih 43 milijonov azilantov in drugih beguncev pod mednarodno zaščito pa jih je kar tri četrtine našlo zavetje v državah, ki sodijo med revne. Več v intervjuju Janka Petrovca s predstavnikom Agencije OZN za begunce, Filippom Ungarom.


27.5.2024

Italijani zelo spoštujejo Pogačarjevo osebnost

Če stroka ceni Pogačarjev kolesarski profil - čedalje bolj popoln, kot so nam zadnje tri tedne razlagali kolegi iz športnega uredništva - pa Italijani zelo spoštujejo njegovo osebnost: pomoč sočloveku, ljubeznivost, kolegialnost - vse to so značilnosti, ki so tukajšnjemu značaju ljube. Italijanske stranke pred evropskimi volitvami ciljajo na karizmo svojih voditeljev, ki so jih uvrstili na prva mesta kandidatnih list, čeprav je jasno, da v naslednjih petih letih ne bodo odšli v evropski parlament, ampak bodo svoja mestu prepustili nižje uvrščenim kandidatom. To velja za Antonia Tajanija v stranki Naprej, Italija, Giorgio Meloni v Bratih Italije in tudi Elly Schlein v Demokratični stranki.


24.5.2024

Flegrejska polja znova pretijo Neapeljčanom in okoličanom

Zaledje Neaplja je v tem tednu znova zajel strah, ki ga je povzročil val potresov. Tokrat ne gre za posledice premikanj potresno aktivnega Apeninskega grebena, ampak za potrese, ki jih je sprožilo dogajanje v primestnem ognjeniku Flegrejska polja. Gre za enega najnevarnejših ognjenikov sveta - toliko bolj zato, ker na njem živi na stotisoče ljudi.


10.5.2024

Na sejmu prehrane Cibus v Parmi

Severno italijansko mesto Parma slovi po srednjeveških cerkvah in renesančnih palačah, vse bolj pa kot italijanska in evropska prestolnica hrana. Svoj položaj že 22 let utrjuje tudi s prehrambnim sekmom Cibus, ki prehrambnemu slogu Italijanov ponuja okno v svet. Gre za najpomembnejše srečevališče med proizvajalci značilno italijanskih izdelkov in kupci z vsega sveta. V Parmi je bil tudi Janko Petrovec.


23.4.2024

Stefan Pan: Za zagotavljenje socialnega miru v Evropi potrebujemo preporod industrije

Stefan Pan je južnotirolski podjetnik. Našemu dopisniku iz Italije se ob srečanju mimogrede pohvali, da njegova bocenska tovarna speče 35 kilometrov jabolčnega zavitka na dan. Toda Pan je tudi visok funkcionar največjega italijanskega gospodarskega združenja Confindustria; njegovih 150.000 članic zaposluje četrtino italijanske delovne sile. Stefan Pan je kot delegat Confindustrie za evropske politike podpisal obširno analizo stanja v evropskem gospodarstvu, s katero v teh tednih prepričuje kandidate na evropskih volitvah o potrebah italijanskega gospodarstva. O strategijah razvoja evropskega gospodarstva v naslednji petletki se je z njim pogovarjal Janko Petrovec. Prevode bere Bernard Stramič.


25.3.2024

Papeževo zdravje vzbuja skrbi in ugibanja

Tokratna cvetna nedelja v Vatikanu ni bila vesela. Oziroma: zasenčila jo je skrb za papeževo zdravje. Da to ni čvrsto, je očitno že vso zimo; tudi lani je takle čas bolehal na pljučih, letos pa seriji prehladov, gripe in bronhitisa kar ni konca. Predvolilna tekma pred junijsko evropsko preizkušnjo je v polnem zamahu tudi v Italiji. Že dve leti spremljamo agonijo tovarne ladijskih motorjev v Boljuncu, ki jo dozdajšnja, finska lastnica Wartsilla zapira. Več sto ljudi tvega izgubo dela, v zadnjih dneh pa se je vendarle pokazala perspektivna rešitev situacije. S kom in kako?


4.3.2024

Podnebne spremembe v Italiji

Vojnam in drugim krizam navkljub ostaja boj proti podnebnim spremembam največji izziv sodobnega sveta. Ta ne vključuje samo ukrepov, ki bi temeljno znižali obseg onesnaževanja, ampak tudi tiste, namenjene prilagajanju škodi, ki je v minulih desetletjih že nastala. Italija je ena od držav, ki jo posledice podnebnih sprememb redno prizadenejo: od vse pogostejših suš in dolgih obdobij pretoplega vremena do nenadnih rušilnih neurij, primerljivih z lansko nesrečo v Sloveniji. Zaradi spleta okoliščin pa je imela Italija v preteklih letih na voljo kar precej sredstev, s katerimi bi lahko bistveno vplivala na izboljšanje razmer.


30.1.2024

Vlada Giorgie Meloni napovedala še obširnejši program sodelovanja z afriškimi državami

V Rimu se je včeraj odvil celodnevni vrh med Italijo in Afriko, ki so se ga udeležili voditelji Evropske in Afriške unije ter kar 22-ih afriških držav. Italija se je kmalu po izbruhu vojne v Ukrajini ponudila za novo vozlišče evropske preskrbe s fosilnimi energenti iz severne Afrike – vlada Giorgie Meloni pa je zdaj napovedala še obširnejši program sodelovanja z afriškimi državami. O namenih, dejanskih vložkih ter možnostih, ki si jih s tem odpira Italija, se je v živo iz Rima z Jankom Petrovcem pogovarjala Darja Groznik.


15.1.2024

90 odstotkov Italijanov poje vsaj eno pico na teden

Duhovi zgodovine se očitno še naprej vijejo tudi po dvoranah italijanske oblasti. To očitno velja tudi za duha nekdanjega jugoslovanskega predsednika Tita, ki mu 44 let po smrti preti, da bo ostal brez naziva »vitez italijanske republike«. Letos bo pustni torek 13. februarja, toda v Benetkah bo to v resnici zadnji dan karnevala, ki se začne že 27. januarja. Tega dne bodo ulice, trge in kanale Benetk prvič zasedli cirkusanti in teatranti, ki naj bi v tednih potem poskrbeli za kar tisoč repriz pouličnih predstav – predvsem na teme azijskega vzhoda in odkrivanja sveta. Razlog za to je en sam: v Benetkah letos obeležujejo 700-letnico smrti najbrž najbolj slavnega človeka iz svoje zgodovine – Marca Pola. Italijani ne potrebujejo mednarodnega dneva pice, da bi širili njeno popularnost – kot preostanek sveta pa ga obeležujejo 17. januarja. Zakaj prav tega dne? V Neaplju pravijo, da dan, ko svoj god praznuje sveti Anton Puščavnik, ni naključen. tega dne so namreč v starih časih imeli picopeki pol dneva prosto, saj so sodili med peke, ti pa so si izbrali prav tega svetnika.


25.12.2023

Deset let papeža Frančiška

Ko je Jorge Bergoglio 13. marca leta 2013 postal papež Frančišek, je sprožil val zanimanja, ki se leta ni polegel. Bil je prvi neevropski papež po dvanajstih stoletjih, prvi Južnoameričan in prvi jezuit na prestolu Katoliške cerkve. Kardinalski zbor je od njega pričakoval dvoje: da bo prečistil vatikanske finance in Rimu približal periferije Cerkve. Papeško agendo si je nato popolnil s prizadevanji za revnejšo, evangelijsko in družbeno občutljivo Cerkev, ki bo sprejemala vse, ki so se doslej počutili odrinjene. Toda katoliški svet je desetletje pozneje kljub nespornim Frančiškovim dosežkom razklan med njegove privržence in nasprotnike, skepse pa je vse več tudi v papežu naklonjenih krogih. Razloga sta dva: medijska prenasičenost in nedoslednost v dejanjih – celo pri obravnavi zlorab, pri tem pa bode v oči tudi »primer Rupnik«.


20.11.2023

Za 338 obtoženih skoraj 4000 let zapornih kazni

Južni Tirolec Jannik Sinner, ki je v finalu klonil proti očitno nepremagljivemu Đokoviču, je kljub temu osvojil italijanska športna srca. V Klicni kodi tudi o svetovnem dnevu revnih, ki je eden od tistih simbolnih dni v katoliškem komentarju, ki niso namenjeni obrednemu verskemu praznovanju, ampak naj bi katoličane spomnili na temeljne vrednote, ki naj bi jim bili zavezani. Kot smo ugotavljali že v preteklih letih, bo Rim tudi letos bolj skopo okrašen kot primerljivo velika mesta na severu Evrope. Ljubitelji jaslic so povabljeni na Trg svetega Petra od 8. decembra dalje: tega dne bodo v levem krilu Berninijevega stebrišča odprli tradicionalno razstavo Sto jaslic, na kateri bodo letos razstavljali tudi trije slovenski jasličarji – dan pozneje pa bo že čas za prižig jelke in odprtje velikih jaslic na Trgu samem. Letos bodo v Vatikanu posebej obeležili 800-letnico čisto prvih jaslic; bilo je pred tremi leti, ko smo obiskali kraj Greccio blizu Rima, kjer je sveti Frančišek Asiški leta 1223 postavil prve jaslice. Pa še o izreku prvostopenjske sodbe v doslej največjem sodnem postopku proti kalabrijski kriminalni organizaciji 'ndrangheta.


6.11.2023

Escherjeva dela na ogled v Rimu

V rimski palači Bonaparte so odprli razstavo del Mauritsa Cornelisa Escherja, največjo razstavo njegovih del v zgodovini, vsaj v Italiji, kjer je svojo umetniško pot tudi začel. Eden najbolj priljubljenih umetnikov 20. stoletja je morda najbolj samosvoje znal upodobiti nemirnega duha 20. stoletja – njegovo zaverovanost v znanost in hrepenenje po odkrivanju ozadja resničnosti. Kaj vse je še mogoče v prihodnjih tednih videti v italijanskih galerijah?


26.10.2023

Smučarska sezona v Dolomitih

Šele pred prvim novembrom smo, a tisti, ki ne moremo brez smuči, se že oziramo proti planinam in čakamo na prvi sneg. Podobno velja za smučarske navdušence povsod vzdolž Alp – tudi v Dolomitih. Predel med Trentinskim, Južno Tirolsko in Pokrajino Belluno velja za enega najlepših alpskih predelov, zato ni naključje, da je že desetletja pod Unescovo zaščito. A hkrati gre za območje, ki je po vojni doživelo izreden turistični razvoj, zlasti zaradi smučarije. Več kot ducat tamkajšnjih smučišč se je že pred pol stoletja razvojno povezalo v združenje Dolomiti SuperSki – in naslednje minute namenjamo prav prihajajoči smučarski sezoni pri njih. Več o njej pa v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.


23.10.2023

Mafije po smrti Messina Denara

Po januarskem ujetju in septembrski smrti zloglasnega sicilskega mafijskega šefa Mattea Messine Denara se poznavalci dinamik italijanskih kriminalnih organizacij sprašujejo, ali bo Cosa Nostra kmalu dobila novo centralizirano vodstvo, ki ga pogreša že desetletja. Tostran Messinske ožine, v Kalabriji, ki zaradi mednarodnega preboja 'Ndranghete in njenega vpliva na lokalno gospodarstvo vse bolj velja za izgubljeno deželo Italije, vlada obup. Toda država je v zadnjem času pokazala odločnost v boju proti kampanjski Camorri, zlasti v mestecu Caiváno v zaledju Neaplja, ki se ga je odločila iztrgati mafijskemu nadzoru. Toda koliko je še podobnih »kajvánov« po Italiji? Nemara v jadranski Apuliji, kjer Società Foggiána velja za zdaj najbolj krvavo mafijsko združbo? Pod črto se postavlja vrsta vprašanj, tudi o morebitnih izgubah države, če bi bila odločna in dosledna v proti-mafijskem boju. 150 milijard evrov, kolikor na leto obrnejo italijanske mafijske organizacije, je namreč skoraj desetina bruto domačega proizvoda Italije, večji del okuženega in opranega denarja pa tako ali drugače pomaga poganjati zakonito gospodarstvo. O začaranem krogu mafij in boja proti njim.


11.9.2023

Ali je afera Caivano obraz sodobne mladostniške Italije?

Konec avgusta je italijansko javnost močno pretresla zgodba iz Caivana, kraja v zaledju Neaplja, ki velja za eno od središč camorre in trgovine z mamili. Epicenter kriminala sta siromašno blokovsko naselje Parco Verde in njegov zapuščeni športni center. Prav na dan obiska Melonijeve v tem kraju se je v središču Neaplja zgodil še en zločin, povezan z mladoletnimi: pred županstvom je neki šestnajstletnik ustrelil štiriindvajsetletnika – in to zaradi parkirnega mesta za vespo. Še ena aktualna tema pa je zaostritev zakonodaje, ki ureja zaščito žensk pred nasiljem. Analize statističnega zavoda Istat kažejo, da je kar 32 odstotkov žensk v Italiji vsaj enkrat v življenju doživelo fizično ali spolno nasilje, okoli tri odstotke pa jih je preživelo posilstvo. Lani je bilo v Italiji umorjenih 120 žensk, leto pred tem 119 – oziroma dve na milijon prebivalcev. Glede na število prebivalcev je to precej manj kot v Sloveniji, kjer letno zabeležijo med 5 in 7 umorov, ki so posledica partnerskega ali družinskega nasilja nad ženskami. Vendar pa je ta problem mnogo bolj prisoten v zavesti Italijanov kot pa pri Slovencih; upal bi si ugibati, da zaradi učinka kronike.


8.9.2023

Na Rabu bodo počastili spomin na 80-letnico osvoboditve tamkajšnjega fašističnega taborišča

Jutri, v soboto, bodo v bližini Kampora na hrvaškem otoku Rab počastili spomin na 80-letnico osvoboditve tamkajšnjega fašističnega taborišča. Italijanska okupacijska vojska ga je postavila poleti leta 1942, vanj pa zaprla na tisoče Slovencev, Italijanov in Judov. Čeprav je taborišče delovalo samo slabo leto, je v njem zaradi lakote, bolezni, poraznih higienskih razmer in nasilja umrlo več kot tisoč ljudi, predvsem civilistov. Med udeleženci proslave bodo, kot kaže, tudi letos manjkali politični predstavniki Italije. V državi, ki je med drugo svetovno vojno okupirala tudi velik del ozemlja današnje Slovenije, ohranjajo spomin na fašistično nasilje zlasti pri Združenju italijanskih partizanov ÁNPI. Zadnja leta ga vodi predsednik Gianfranco Pagliarulo, ki bo v soboto na Rabu med slavnostnimi govorniki. Z njim se je v Rimu pogovarjal Janko Petrovec.


30.6.2023

V Miklavževem Bariju

Čas dopustov je tudi čas potovanj – med priljubljenimi destinacijami Slovencev pa se vse pogosteje znajde tudi južna Italija. Tam leži Bari: prestolnica dežele na peti škornja, Apulije. Velja za kozmopolitsko in živahno mesto s pristaniško in ribiško tradicijo. Toda obiskovalci, ki hvalijo zlasti gostoljubnost in izvrstno kulinariko, pogosto ne vedo, da se ima Bari za svoj zgodovinski preboj zahvaliti enemu samemu človeku: svetemu Miklavžu. Zakaj, je v tem jadranskem mestu odkrival Janko Petrovec.


26.6.2023

Konservativna Italija Giorgie Meloni

Ko sta Giorgia Meloni in njena koalicija treh desno usmerjenih strank zmagali na septembrskih volitvah v Italiji, se je mednarodna javnost odzvala burno, domača pa veliko bolj mirno. Politični analitiki so nam takrat zatrjevali, da so možnosti za skrajne politike v do vratu zadolženi državi pičle. Devet mesecev pozneje je Italija država davčnih odpustkov, selektivne socialne politike, nižanja obsega nadzora pri javnih vlaganjih ter za zdaj še zadovoljive gospodarske rasti. A hkrati je to država, ki zavrača novosti in se upira spremembam. Kako naprej? Je koalicija še trdna? Kje so čeri, ob katerih lahko nasede? In kakšne bodo posledice nedavne smrti Silvia Berlusconija? V tokratni oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti, ki jo je pripravil rimski dopisnik Janko Petrovec.


20.6.2023

Begunci in priseljenci v Italiji - problemi, špekulacije in dobre prakse

Danes je svetovni dan begunca. Po podatkih Agencije Združenih narodov za begunce UNHCR je danes v svetu 108 milijonov nasilno razseljenih oseb, med katerimi jih je dve tretjini ostalo v domačih državah. Beguncev, ki so se zatekli v druge države, je dobrih 35 milijonov, k njim pa gre prišteti še 5,4 milijona prosilcev za azil in 5,2 milijona drugih ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Ob koncu leta 2022 so pri Združenih narodih izračunali, da dobra polovica (52 %) beguncev na svetu izvira iz samo treh držav: Sirije, Ukrajine in Afganistana (6,8 mio, 5, 7 mio in 5,7 mio). V nasprotju z razširjenim prepričanjem v številnih državah evropskega Sredozemlja pa se je večina beguncev zatekla drugam: kar tretjina svetovnih beguncev tako živi v samo petih državah, in to v Turčiji, Iranu, Kolumbiji, Nemčiji in Pakistanu. Med državami, kjer se je razširilo prepričanje, da je beguncev in ostalih tujcev bistveno več od dejanskega stanja, je tudi Italija.


2.6.2023

Najnovejše trende pri gradnji plovil v Benetkah predstavljajo tudi slovenska podjetja

Nekdanje vojaško pristanišče Beneške republike je zdaj namenjeno dogodkom, kot je Navtični salon. Več kot 200 razstavljavcev iz Italije in od drugod v Benetkah predstavlja najnovejše trende pri gradnji plovil za prosti čas. Med njimi je tudi vrsta slovenskih podjetij, ki suvereno tekmujejo z najboljšimi na svetu. Reportaža Janka Petrovca.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt