Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
154 prispevkov
Grožnje sodnikom, neprijavljen shod v ljubljanskem BTC, mafijski umor moškega v Ljubljani. Ali še živimo v varni državi? Kaj dela policija? Obvladuje varnostne razmere? Kaj pa globalna varnost? Vojna na tleh Evrope, številna druga krizna žarišča, ki bodo na staro celino zagotovo naplavila nov val migracij. Nekatere države svoje ljudi že opozarjajo, da morajo biti pripravljeni. Pregledujejo zaklonišča, državljanom delijo letake z navodili v primeru krize ali vojne. Kako varni torej smo? Odgovore smo iskali v oddaji Ob osmih.
V zadnjem času je vse več vsakovrstnih pritiskov na sodstvo. "Krivosodje in mafija" je v torek pred celjskim sodiščem vzklikala množica, ki jo je k temu spodbudil prvak največje opozicijske stranke. Utemeljeno? Vsak ima pravico do mnenja, tudi do protesta, toda brez nasilja, brez sovražnega govora. Poleg tega je sodstvo ena od vej oblasti. Pritiski na sodnike, zlasti v konkretnih primerih, niso dopustni. Po drugi strani pa bi moralo sodstvo pomesti pred svojim pragom in s tem kritikom odvzeti snov za pritiske nanj. Tudi o tem je bil govor v tokratni oddaji Ob osmih. Gostja bo ministrica za pravosodje Andreja Katič.
Zmaga Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v združenih državah Amerike je povzročila vihar na kapitalskih in kripto trgih. 10 najbogatejših Američanov je samo v enem dnevu svoje premoženje povečalo za 60 milijard evrov. V ZDA beležijo spodbudne makroekonomske rezultate, Evropa se bori, da ne bi zapadla v recesijo. Bitcoin še naprej raste, zdaj se vrstijo ugibanja, kdaj se bo zavihtel nad 100 tisoč dolarjev. Kaj se dogaja? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z Blažem Bračičem, članom uprave NLB Skladi.
Po uspešno zaključenih dveletnih pogajanjih in podpisu še zadnjih ključnih dokumentov konec prejšnjega tedna, se bodo zaposlenim v javnem sektorju z novim letom zvišale plače. V povprečju za od 250 do 350 evrov bruto. Ne naenkrat, postopno v treh letih. Najnižja osnovna plača v javnem sektorju bo minimalna. Nihče ne bo prejel manj. Kaj pa gospodarstvo? Povprečna neto plača v zasebnem sektorju je bila julija za skoraj 300 evrov nižja kot v javnem sektorju. V nekaterih podjetjih se plače ne usklajujejo niti z inflacijo. Kaj lahko, ob napovedih odpuščanj v nekaterih podjetjih, pričakujejo zaposleni v gospodarstvu? O tem v oddaji Ob osmih s predsednico zveze svobodnih sindikatov Lidijo Jerkič.
Nemčija, dolgo časa simbol politične stabilnosti, je ostala brez večinske vlade. Koalicijski trojček se ni mogel zediniti o proračunu in ukrepih za pomoč gospodarstvu, koalicija semafor je razpadla. Sledile bodo predčasne volitve, 23. marca prihodnje leto. Nemčije pa ne pesti samo politična ampak tudi gospodarska kriza. V težavah je zlasti avtomobilska industrija. O vsem tem smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali z našo dopisnico iz Nemčije Majo Derčar.
Vodenje kmetijsko gozdarske zbornice je pred nekaj dnevi prevzel Jože Podgoršek, nekdanji kmetijski minister in predsednik foruma za kmetijstvo in podeželje stranke SDS. Ob tem so je pojavili očitki, da je osrednjo kmetijsko organizacijo prevzela politika in da gre za politizacijo kmetijske zbornice. A Slovensko kmetijstvo ima tudi veliko bolj resne probleme. Na primer razprodajo živilsko predelovalne panoge tujcem, v večini Hrvatom. Z njim smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali o aktualnih izzivih na področju kmetijstva.
Odvetništvo predstavlja neločljiv in pomemben del pravosodnega sistema in pomemben člen delovanja pravne države in demokracije. Pred kratkim je slovenska odvetniška zbornica obeležila 156-to obletnico organiziranega delovanja. 25-ti oktober pa je bil evropski dan odvetnikov. Letošnja tema je bila: neodvisni odvetniki-močna demokracija. V ospredju je bila tudi samoregulacije odvetniškega poklica. O tem smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali s podpredsednikom Evropskega sveta odvetniških zbornic Romanom Završkom.
Opolnoči se bo končala javna obravnava predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je močno razburila. Pripomb je polno. Oglasili so se zdravniki, pacienti, sindikati, politika. Največ razburjenja povzroča člen zakona, ki prepoveduje zaposlenim v javni mreži delo pri samoplačniških zasebnikih. Eni temu odločno nasprotujejo, drugi opozarjajo, da je treba prepoved natančno opredeliti. Se res lahko zgodi, da bo iz javnih zavodov v zasebno sfero odšla večina specialistov na primer plastične kirurgije, dermatologije in še nekaterih. O tem smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel.
Pred enim mesecem so v Veliki Britaniji zaradi prenapolnjenosti zaporov in nevzdržnega stanja v njih na prostost predčasno izpustili 1750 zapornikov. Se kaj podobnega lahko zgodi tudi pri nas? Zapori v Sloveniji so tako polni kot še nikoli. Primanjkuje pravosodnih policistov. Ker jih je premalo ne morejo spremljati pripornikov in zapornikov na sodišča, zato odpadajo obravnave. Državni zbor je že sprejel novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki med drugim predvidevajo možnost prekinitve prestajanja kazni zapora. O tem kakšne so razmere v zaporih in kdaj bodo začeli izvajati ukrepe iz novele zakona smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali s prvim človekom zaporskega sistema Bojanom Majcnom.
Študijska središča so vnovič preplavili študentje. Številni so že ali še bodo tam iskali tudi stanovanja. Za vse ni dovolj prostora v študentskih domovih. Tisti, ki v njih prostora ne dobijo so si primorani bivanje urediti pri zasebnikih, kjer pa so najemnine nekajkrat višje. Stiske študentov so največje v Ljubljani in na Obali. Najemniški trd stanovanj je vse slabši in slabo reguliran. O stanju na nepremičninskem trgu, zlasti o možnosti najema stanovanjv oddaji Ob osmih.
V teh dneh veliko prahu dviguje predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo je vlada poslala v javno obravnavo. Ena od ključnih rešitev je , da zdravniki, zaposleni v javnem sektorju ne bodo smeli več opravljati samoplačniških storitev v praksi. Zdravniške organizacije opozarjajo, da to vodi v propad javnega zdravstva, daljše čakalne dobe in slabšo kakovost storitev. In, da politika nima nobene ideje kaj je ključni problem v zdravstvu in kako ga rešiti. Na ministrstvu za zdravstvo pa odgovarjajo, da je javno razprava o noveli namenjena temu, da vsi deležniki podajo pripombe in da so odprti za vse predloge in izboljšave. V oddaji Ob osmih smo se pogovarjali z družinskim zdravnikom – koncesionarjem.
Te dni se spet veliko pogovarjamo o vremenu. Pustošenju ciklona Boris kar ni konca. Iz številnih evropskih držav prihajajo prizori, ki spominjajo na tiste iz Slovenije v začetku lanskega avgusta. Srednja in vzhodna Evropa sta pod vodo… Naša država jo je tokrat kar dobro odnesla, najbolj črne napovedi se niso uresničile. Klimatologi nas vedno znova opozarjajo, da se bomo morali navaditi na ekstreme. Hudo sušo, poplave… ozračje se segreva. Kaj nas še čaka? O tem v tokratni oddaji Ob osmih.
Na Brdu pri Kranju bodo koalicijski partnerji pregledali dosedanje delo in začrtali smer dela do konca mandata. Časa ni več veliko. Koalicija je že zakorakala v tretje leto mandata. To pa je tisto leto, ko morebiti še lahko sprejme kakšno reformo. Zadnje leto mandata je namreč že v znamenju predvolilnih odločitev. A mnogi se sprašujejo, kje so obljubljene reforme? Zdravstvena, pokojninska, davčna? Nanje nestrpno čaka tudi gospodarstvo, ki opozarja, da dajatev v nedogled ne bo možno dvigovati. Predstavniki gospodarstva opozarjajo na dogajanje v nemški avtomobilski industriji, ki se bo prej ali slej odrazilo tudi v poslovanju slovenskih podjetij.
V luči nedavnih dogodkov, ko so se pripadniki romske skupnosti, tudi mladoletni, spravili na policiste, že več tednov poteka razprava v javnosti in stroki, ali bi bilo treba sprejeti ostrejša pravila za kaznovanje mladoletniškega kriminala. Nova Slovenija je v parlamentarni postopek vložila predlog, po katerem bi tudi mladoletnim lahko izrekli zaporno kazen. Stroka temu enotno in odločno nasprotuje. Več represije ali zvišanje zagroženih kazni ne bo odvrnilo potencialnih storilcev kaznivih dejanj, ne odraslih ne mladoletnih. Četudi gre za Rome, opozarja stroka.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je včeraj sklenila bližnjevzhodno turnejo. Prejšnji vikend je bila v Izraelu in na okupiranem Zahodnem bregu. Vse v sklopu diplomatskih prizadevanj za končanje Izraelskih napadov na Gazo. Večkrat je pozvala k odprtju mejnega prehoda Rafa in krepitvi humanitarnih dobav v oblegano enklavo. Medtem je slovenska vlada prejšnji teden sprožila postopke za priznanje Palestine. To naj bi se zgodilo do 13. junija. Ob izpolnitvi nekaterih pogojev. Kako resna je namera vlade, da Palestino prizna? O tem v oddaji Ob osmih z ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon.
Danes se v Sloveniji začenja teden Rdečega križa, obenem pa je 8. maj mednarodni dan Rdečega križa. To je organizacija, ki pomaga ob naravnih katastrofah in konfliktih ali pa nudi roko pri vzpostavljanju pogojev za dostojno preživetje. V slovenskem Rdečem križu deluje okoli 10 tisoč prostovoljcev, na svetovni ravni jih je več kot 15 milijonov. Kako dobro znamo poskrbeti za najšibkejše in kakšni izzivi čakajo organizacijo v prihodnje? Tudi o tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.
Čez dva dni bo minilo 30 let od ustanovitve Ekonomsko socialnega sveta, organa prek katerega poteka dialog med državo, sindikati in delodajalci. Obletnica mineva v razmerah, ko je socialni dialog že skoraj leto dni mrtev. Julija lani so ga zapustili delodajalci, kot razlog so navedli sprejemanje zakonskih predlogov mimo ekonomsko socialnega sveta. Aktualna vlada je v začetku mandata obljubljala, da bo socialni dialog spoštovala. Premier Robert Golob se bo danes neformalno srečal s sindikalisti in predstavniki delodajalcev. Dogovorili naj bi se, kdaj bodo spet lahko sedli za skupno mizo. Seveda ni prvič, da je socialni dialog zamrl. Vendar smo tokrat pred zelo pomembnimi reformami, ki terjajo soglasje. Med njimi je zagotovo najpomembnejša pokojninska reforma. Kje so vzroki za odsotnost socialnega dialoga in zakaj je ta tako pomemben?
En teden po preplahu na šolah, ki ga je povzročila anonimna spletna grožnja, sta se minister za notranje zadeve in minister za vzgojo in izobraževanje dogovorila o izboljšanju komunikacijskih protokolov med policijo in šolami v tovrstnih primerih. Prav način komunikacije je bil najbolj kritiziran saj so šole na obvestilo policije odreagirale po svoji presoji in različno. Ostri ukrepi in javna objava poziva k previdnostnim ukrepom pa so med šolniki, starši in učenci marsikje povzročili preplah. Kako se torej pripraviti na morebitne prihodnje takšne grožnje? V oddaji Ob osmih.
Vodenje tožilske organizacije je prevzela Katarina Bergant. Na mesto generalne državne tožilke prihaja po šestih letih vodenja ljubljanskega tožilstva. Kot pravi, si tožilstvo pod svojim vodenjem predstavlja kot sodobno, visoko strokovno in učinkovito, a tudi pregledno in navzven odprto organizacijo. Širša javnost jo pozna kot tožilko, ki je zavrgla predlog za pregon finskega novinarja Magnusa Berglunda, avtorja oddaje o orožarski aferi Resnica o Patrii. Med njenimi tožilskimi primeri je tudi zadeva Radan. Pregon zdravnika Ivana Radana, ki je bi osumljen, da je več hudo bolnim pacientom na nevrološki kliniki načrtno in samovoljno skrajšal življenje. Bil je pravnomočno oproščen. Nova generalna državna tožilka Katarina Bergant je gostja oddaje Ob osmih.
Deseti teden stavke zdravnikov se vladna stran in sindikat Fides dogovarjata o tem, kako naj poteka mediacija, ki bi stavko končala. Kaj mediacija sploh je? Izkušeni mediatorji pravijo, da to ni prijeten postopek, da je lahko včasih zelo mučen, stranke pa morajo biti potrpežljive in razumeti drugo stališče ter biti pripravljene tudi nekoliko odstopiti od svoje začetne pozicije. O tem, ali lahko prav mediacija prinese konec najdaljše zdravniške stavke pri nas v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.z Gordano Ristin iz Društva mediatorjev Slovenije.
