Iskanje
Geza Kisilak je čevljar v Rogašovcih na Goričkem, ki čevlje ne samo popravlja temveč tudi izdeluje. Čeprav je končal študij ekonomije in je bil tudi direktor nekdanje enote postojnskega podjetja LIV v Prekmurju, je pred poldrugim desetletjem nasledil svojega očeta, ki je čevljarstvo prav tako prevzel od svojega očeta. Geza Kisilak čevlje izdeluje zlasti za folklorne plesalce, kar tretjina njegovih strank pa prihaja iz sosednje Avstrije. Kot velik ljubitelj klasične glasbe se rad odpravi v opero, sicer pa, kot je povedal Lidiji Kosi, sodeluje zlasti na okoliških sejmih in priložnostnih družabnih prireditvah.
10 min • 04. 10. 2025
V Murski Soboti poteka 20. mednarodni festival sodobnega plesa Front@, na katerem se bo v štirih dneh več kot 50 ustvarjalcev iz devetih držav predstavilo v trinajstih predstavah. Programski lok jubilejne 20. izvedbe festivala se odziva na zaostreno politično in vojno dogajanje po svetu, ki ustvarja naš vsakdan, kot vse do zdaj pa je tudi tokratno izdajo skupaj s soorganizatorji in partnerji pripravil Zavod Flota. Lidija Kosi je pred mikrofon povabila umetniškega vodjo Matjaža Fariča.
3 min • 28. 08. 2025
Reka Mura, ki izvira v Avstriji in se v Dravo izliva na Hrvaškem, je tudi v našem delu hudourniška reka. Zato je v preteklosti vsakič, ko je bil vodotok večji, spodjedala bregove in spreminjala tok, odnašala rodovitno zemljo in včasih tudi hiše z ljudmi vred. Že v srednjem veku so se ji skušali ljudje zoperstaviti z obnavljanjem načete brežine, tako da so v strugo zabili kole, mednje naložili v snope povezano vejevje ter jih obtežili s kamni in prodom. To so delali tako imenovani büjraši, predhodniki delavcev vodnega gospodarstva, ki tedanja opravila že več kot tri desetletja prikazujejo na etnološki prireditvi Büjraški dnevi na otoku ljubezni v Ižakovcih.
12 min • 31. 07. 2025
Pridelava hrane postaja vse zahtevnejša, poleg vremena kmetom povzročajo sive lase še različni škodljivci, uvajanje nove tehnologije ter birokracija. V tokratni oddaji bomo preverili, kakšna je letošnja žitna letina in katere sorte žitaric je sploh smiselno še sejati, spoznali bomo prednosti in slabosti aplikacije Sopotnik, ki kmetom omogoča vpogled v stanje kmetijskih površin, ob koncu pa nam bo kuharski mojster razložil, kako pripravimo zelenjavne in sadne prihranke za zimo.
20 min • 27. 07. 2025
Magister Leon Novak je škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji, ki pa poleg škofovskih obveznosti opravlja tudi duhovniško službo v Murski Soboti, zgledno sodeluje z drugimi cerkvami oziroma njihovimi predstavniki doma in v tujini, še posebej pa je predan humanitarnemu delu. Še pred koncem tega leta ga bo na mestu prvega med enakimi zamenjal novi evangeličanski škof, saj Leon Novak za škofovsko funkcijo ni več kandidiral. Očeta dveh otrok, moža, škofa, duhovnika, humanitarca in motorista je pred mikrofon povabila Lidija Kosi.
12 min • 21. 06. 2025
Mohamed Laissani je pred več kot 40 leti prišel študirat v Slovenijo iz Alžirije, zdaj pa tu torej že več kot štiri desetletja živi. V Ljutomeru, od koder je njegova žena, je kot inženir lesarstva dobil svojo prvo službo, si ustvaril družino in postal »pravi Prlek«. Čeprav ga je mraz ob njegovem prihodu tako presenetil, da se je po tednu dni kar vrnil v domače sredozemsko mesto Zeralda, se je po treh mesecih vendarle odločil spet priti v Slovenijo, tega pa danes niti najmanj ne obžaluje. Zdaj ga sredi Prlekije na njegovo rojstno deželo še najbolj spominja hrana, ki jo obožujejo tudi njegova otroka in žena. Mohameda Laissanija je v Ljutomeru obiskala Lidija Kosi.
9 min • 13. 05. 2025
Pomurje kljub lastnim in prizadevanjem države po razvojnih kazalcih še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem. Leta 2009 se je tudi zaradi stečaja tekstilno-oblačilnega podjetja Mura, ki je povzročil ogromen skok brezposelnosti, država odločila regiji pomagati s posebnim zakonom. Na njegov račun je bilo v 9. letih, denimo, v okviru več kot 230 izvedenih projektov začetnih investicij ustvarjenih čez 900 delovnih mest, danes pa se lahko 27 pomurskih občin pohvali z mnogimi kohezijskimi projekti, med katerimi je daleč najpomembnejši t.i. pomurski vodovod. Seveda so in ponekod še vedno urejajo tudi kanalizacijski sistem, kolesarske steze in drugo infrastrukturo, mi pa v tokratni oddaji Studio ob 17.00 izpostavljamo zlasti s turizmom povezane projekte. Ravno turizem, trajnostno ter unikatno zasnovan, je v Pomurju rastoča gospodarska panoga. Lani je bila presežena magična meja milijon prenočitev, ravno prenočitvene zmogljivosti pa so nekakšno ozko grlo pomurskega turizma, zato je več kohezijskih projektov namenjenih tudi njihovi širitvi. Gostje: Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice; Helga Lukač, strokovna sodelavka Razvojnega centra Murska Sobota in vodja paviljona Expano; Uroš Kamenšek, predsednik Pomurske turistične zveze; Martina Ficko, vodja turizma v Radgonskih goricah. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
51 min • 05. 05. 2025
Zametki organizirane prehrane se prvič pojavijo v obdobju industrializacije na prelomu 19. in 20. stoletja, a pogosto bolj iz produktivnostnih razlogov kot zaradi socialne skrbi. Z razvojem socialnih držav in delavskih pravic po drugi vojni je postala organizirana prehrana na delovnem mestu pomemben del skrbi za delavce, a ena prvih žrtev tranzicije so bile prav tovarniške menze in kantine. Valovska ekipa je v tednu pred prazniki obiskala nekaj obratov, ki še ponujajo prave delavske malice in kjer za svoj denar dobiš pošteno porcijo.
17 min • 02. 05. 2025
Nekdaj naša in tudi evropska največja tekstilno-oblačilna tovarna Mura bi letos praznovala svojo 100-letnico, a je ni dočakala niti ena njena naslednica. Lani se je namreč znašla v stečaju še zadnja družba, ki je zrasla na pogorišču nekdanje Mure, Moda Mi&Lan v Gornjih Petrovcih na Goričkem. Podjetje Mura je v 90.letih prejšnjega stoletja zaposlovalo kar 6 tisoč 500 ljudi, je šivalo za najprestižnejše blagovne znamke, zelo cenjene so bile tudi njene lastne. S ponosom so oblačili naše olimpijske športnike in podpirali kulturo, šolstvo in zdravstvo. Zlasti v domačem okolju je bila Mura ugledno donatorsko podjetje, ki je veliko prispevalo k splošnemu družbenemu razvoju. A privatizacija in selitev na trge s cenejšo delovno silo je Muri povzročalo vedno več težav, tudi organizacijskih, kar je podjetje leta 2009 pahnilo v stečaj. Tisoči so pristali na zavodu za zaposlovanje in mnogi so se kljub velikim obljubam države, morali pač znajti po svoje. Več o tem v tokratni epizodi, ki jo je pripravila Lidija Kosi.
9 min • 01. 05. 2025
Poklicna rejnica Tanja Ferlin z Razkrižja je že kot deklica razmišljala, da bi pomagala otrokom, ki ne morejo živeti v svoji matični družini, prvega otroka pa je v svojo sprejela pred 20-imi leti. Dosle se jih je v njihovem domu zvrstilo 8, Tanja in njen mož Željko pa zanje skrbita tako vestno, kot sta za svoji biološki hčerki. Seveda sta tudi sami lepo sprejeli svoje brate in sestre, s prav vsemi še vedno negujejo stike.
12 min • 08. 03. 2025
Med 7. kandidati so mu Slovenci omenjeni naslov podelili, ker je po lanskoletnem julijskem neurju s sodelavcema ves mesec brezplačno pomagal ljudem, ki jim je v apaški dolini odneslo ali poškodovalo strehe. Tako so z njegovim Gradbenim servisom Tajči popravili kar 35 hiš. Sicer pa Edisu, ki je v Slovenijo prišel s trebuhom za kruhom iz Bosne in Hercegovine, dobrodelnost ni tuja, saj je s slovenskim podjetjem, pri katerem je bil zaposlen prej, pomagal tudi ljudem po potresu v hrvaški Petrinji. Danes živi Edis z ženo Sanito in petimi otroki v Stogovcih v občini Apače, kjer ga vsi poznajo. Kot pravi, pa se še ni odločil, kako bo razdelil oziroma komu bo poklonil 100 kilogramov kruha, za katerega mu je kot dobrotniku leta bon izročilo podjetje Žito. »Zdaj bo kmalu veseli december in to je pravi čas za obdarovanja,« z nasmehom dodaja Edis Vebahović.
10 min • 02. 11. 2024
Letos mineva 150 let od rojstva prekmurskega duhovnika, publicista in urednika, narodnega buditelja in politika Jožefa Klekla, starejšega. Ob tem jubileju je občina Črenšovci letošnje leto razglasila za Kleklovo leto, katerega dogodki so vrhunec dosegli s prenosom njegovih posmrtnih ostankov iz Murske Sobote v črenšovsko župnijsko cerkev. Začetnika katoliškega periodičnega tiska v Prekmurju imenujejo tudi »prekmurski Slomšek« ali »prekmurski Čedermac«, pomembna vloga njegovega delovanja pa je odsevala tudi v 20 tisoč glavi množici na zborovanju ob združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pred 105. leti v Beltincih.
10 min • 17. 10. 2024
V Murski Soboti se začenja 19. mednarodni festival sodobnega plesa Front@. Zanj so letos izbrali geslo ''Ne agresija, radovednost širi obzorja''. Kakih 100 plesalk in plesalcev iz različnih držav bo v štirih dneh predstavilo 18 plesnih del, od teh dve celovečerni predstavi in za zaključek še koreografije pri nas dokaj neznanega korejskega sodobnega plesa. Drugi del bogatega festivalskega programa je nekoliko bolj odprte narave in je namenjen zlasti mladim, še ne ravno uveljavljenim plesalcem.
2 min • 28. 08. 2024
19. mednarodni plesni festival Front@ v Murski Soboti bo odprl Gran bolero španskega koreografa Jesusa Rubia Gama v izvedbi plesalcev En – Knap Group iz Ljubljane in Zagrebškega plesnega ansambla. Letošnja Front@ bo med 28. in 31. avgustom na različnih prizoriščih v Murski Soboti ponudila 18 plesnih del, dve delavnici in pogovore z gostujočimi umetniki in umetnicami.
10 min • 27. 08. 2024
Marta Sever je gospa mnogih talentov, predvsem pa neumorna kmečka ženska, ki zelo rada prime tako za pisalo kot za šivanko. Leta 2007 je bila izbrana za kmetico leta, ponaša se tudi z mnogimi priznanji in nagradami, pa najsi gre za naj domačijo ali za dobrote slovenskih kmetij. Kljub skrbi in delu na kmetiji in z družino je vselej našla čas še za društvene dejavnosti, pripravo različnih prireditev, ročna dela ter pisanje, pa najsi gre za pesmi, zgodbe, članke za razne publikacije ali preprosto beleženje dogodkov. Med temi še posebej temeljito zapisuje vse, ki so povezani s štorkljami. Marto Sever je v Šalamencih v občini Puconci obiskala Lidija Kosi.
12 min • 03. 08. 2024
Samo sreči in neumornosti ljudi gre zahvala, da lanskoletni avgustovski nalivi niso pokrajine ob Muri spremenili v Panonsko morje. Pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci je namreč popustil dotrajani protipoplavni nasip, a so tako pristojni in mnogi prostovoljci skupaj s slovensko in hrvaško vojsko uspeli »zamašiti« okoli 20-metrsko luknjo.
12 min • 01. 08. 2024
Franci Just je ena od osrednjih osebnosti kulturnega življenja v Mestni občini Murska Sobota in Pomurju, najvidnejši raziskovalec književnosti slovenskega panonskega prostora v Republiki Sloveniji in na sploh, organizator in tvorec nekaterih najpomembnejših festivalov, prireditev in drugih dejavnosti na področju kulture v zadnjih nekaj desetletjih. Trenutno se ukvarja s sodobno prekmursko narečno književnostjo, sicer pa svoje delo ves čas posveča zlasti domačim, torej prekmurskim in prleškim piscem in jezikoslovcem, zelo pa je angažiran tudi v Porabju oziroma s porabskimi bralci in pisci. Za njegov trud tako v raziskovanju, publicistiki in založništvu, pa tudi pomoč pri organizaciji srečanja mladinskih pisateljev Oko besede mu je Mestna občina Murska Sobota letos ob kulturnem prazniku podelila nagrado za življenjsko delo. Profesorja slovenščine na Srednji poklicni in tehniški šoli Francija Justa je pred mikrofon povabila Lidija Kosi.
12 min • 11. 05. 2024
Prvega maja 2004 so marsikje po Sloveniji poleg slovenske trobojnice zaplapolale tudi evropske zastave. Slovenija je poleg devetih drugih držav vstopila v Evropsko unijo, za kar smo se s skoraj 90 odstotno večino odločili na posvetovalnem referendumu leto prej. Ena največjih prireditev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je potekala v Novi Gorici. Na slovesnosti z naslovom 'Dve Gorici - eno mesto: skupaj v Evropi' je bil slavnostni govornik tedanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Gorica in Nova Gorica sta med evropskimi državami zagotovo posebni saj je nekdanja meja potekala med dvema mestoma, dobesedno med dvema ulicama. Kakšni so spomini na nekdanjo mejo, zakaj je bilo na slovesnosti pred 20imi leti tako čustveno vzdušje in kako je vstop v EU vplival na prebivalce Goriške? Zvočno razglednico iz Nove Gorice pošilja Nataša Uršič. V Gornji Radgoni so vstop v Evropsko unijo dočakali ob Odi radosti, dvigu zastav, ognjemetu in spustu 25-ih ladjic po Muri. Kako je to vplivalo na delovanje obmejnega mesta in na povezovanje ter druženje sosedov? Kako se pri mladih pozna, da je Avstrija tako blizu? Kako gledajo na ti desetletji domačini? Obetali so si napredek, hiter razvoj in blaginjo, se je vse to izpolnilo? Iz Gornje Radgone je radijsko razglednico poslala Sara Zmrzlak. Skupaj s Slovenijo je v Evropsko unijo vstopila tudi naša vzhodna soseda Madžarska, kar je svoj pečat pustilo tudi v Prekmurju. Lendava je naše najvzhodnejše mesto, občino sestavlja 23 naselij. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je v njih živelo nekaj več kot 12, danes pa zgolj dobrih 10 tisoč ljudi. Z najvišjim razglednim stolpom in drugimi atrakcijami, zlasti razstavami svetovnih likovnih umetnikov, pa je vse bolj privlačna tako za domače kot tuje turiste. Lendava je dvojezično območje, na katerem poleg pripadnikov madžarskega naroda živijo še Hrvati in Romi, svoj pečat puščajo tudi Primorci, potomci Judov in drugi. Multikulturnosti Lendave je vstop naše in okoliških držav v Evropsko unijo ponudil še več možnosti za razvoj, ki pa so jih nadgradili s širitvijo schengenskega območja. Razglednico iz Lendave pošilja Lidija Kosi.
27 min • 30. 04. 2024
Letošnja vseslovenska skupnostna prostovoljska akcija Dan za spremembe nosi naslov Z zlato lopato nad vsako zagato. Po celotni državi poteka več kot 160 različnih prostovoljskih akcij. Tako lahko vsak posameznik za en dan postane prostovoljec. In morda se tako tudi navduši za prostovoljsko delo, sporoča koordinator projekta pri Slovenski filantropiji Jaša Rajšek.
14 min • 06. 04. 2024
Konji so poleg vina ena od glavnih značilnosti Prlekije, konj samorog je tudi osrednja figura ljutomerskega grba. Ljutomerčani in drugi prebivalci Murskega polja pa so še posebej ponosni na ljutomerskega kasača, ki je slovenska tradicionalna pasma. Poleg pomoči pri delu so namreč Prleki konje preizkušali tudi na dirkah in tako mineva letos 150. let od prvih konjskih dirk, prihodnje leto pa bo enako obletnico praznoval tudi Kasaški klub Ljutomer, ki je drugi najstarejši (takoj za dunajskim) v Evropi. Občina Ljutomer je letošnje leto razglasila za Leto prleških vrednot in ljutomerskega kasača, omenjeni klub pa bo do konca kasaške sezone pripravil več zanimivih dogodkov.
12 min • 04. 04. 2024
