Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnja vseslovenska skupnostna prostovoljska akcija Dan za spremembe nosi naslov Z zlato lopato nad vsako zagato. Po celotni državi poteka več kot 160 različnih prostovoljskih akcij. Tako lahko vsak posameznik za en dan postane prostovoljec. In morda se tako tudi navduši za prostovoljsko delo, sporoča koordinator projekta pri Slovenski filantropiji Jaša Rajšek.
Konji so poleg vina ena od glavnih značilnosti Prlekije, konj samorog je tudi osrednja figura ljutomerskega grba. Ljutomerčani in drugi prebivalci Murskega polja pa so še posebej ponosni na ljutomerskega kasača, ki je slovenska tradicionalna pasma. Poleg pomoči pri delu so namreč Prleki konje preizkušali tudi na dirkah in tako mineva letos 150. let od prvih konjskih dirk, prihodnje leto pa bo enako obletnico praznoval tudi Kasaški klub Ljutomer, ki je drugi najstarejši (takoj za dunajskim) v Evropi. Občina Ljutomer je letošnje leto razglasila za Leto prleških vrednot in ljutomerskega kasača, omenjeni klub pa bo do konca kasaške sezone pripravil več zanimivih dogodkov.
Upokojena ravnateljica ljutomerskega vrtca in dolgoletna prostovoljka Marija Pušenjak pravi, da jo dobrodelnost izpopolnjuje. Že od otroštva goji čut za pomoč sočloveku, saj je imela dober zgled v družini. Za svoje nesebično delo je prejela številna priznanja in nagrade tako na lokalni kot na državni ravni, a se lanskoletna dobrotnica leta v Pomurju ne hvali z njimi, saj je najbolj zadovoljna z odzivom tistih, ki jim lahko ponudi pomoč. Poleg aktivnosti v humanitarnih organizacijah najde čas tako za obiskovanje gora in drugih zanimivih kotičkov Slovenije, za druženje z ljudmi, ki so ji blizu, rada pa se mudi tudi za štedilnikom in na vrtu ali njivi. V Ljutomeru je nepogrešljiva na vsakoletnih zelemenjavah, prav tako pa kot pobudnica dobrodelnega večera ob materinskem dnevu že tri desetletja pomaga pri pripravi in izvedbi programa.
Lidija Kosi se je v tokratni epizodi namenila pozornost praznikom, ki so pred nami. Tako se je odpravila v občino Veržej, kjer že leta pripravljajo tako razstavo slovenskih jaslic, kot jaslice pred skoraj vsako hišo v Banovcih, v čebelarskem muzeju pa postavijo medene hiške. Vse skupaj tvori Božično vas in po njej se bomo skupaj sprehajali v tokratni epizodi Lokalnega časa.
96-letni Franc Gomboc iz Murskih Črncev v občini Tišina je opazno zaznamoval tako pomursko kot slovensko gasilstvo. Prav tako opazne sledi je zapustil tudi v slovenskem gasilskem zgodovinopisju, sicer pa je bil in častni regijski poveljnik ter častni občan, še vedno je zelo dejaven na različnih področjih družbenega življenja. Do nedavnega je delal tudi v domačem vinogradu in gozdu, kot pravi, pa v življenju obžaluje samo to, da ni več časa namenil svoji družini. Zelo je ponosen na svoje gasilske tovariše, ki so danes tako kot nekdaj ljudem vedno pripravljeni pomagati.
Jožef Kociper je človek iz Prekmurja, ki ga vsi poznajo po njegovem humanitarnem delu. Temu se je pred leti tudi formalno zapisal z aktivnim delovanjem v Škofijski karitas Murska Sobota, kjer še danes opravlja delo generalnega tajnika. Jožef Kociper je in bo zagotovo še pomagal mnogim, ki potrebujejo tako gmotno pomoč kot nasvete, vselej pa se je pripravljen z ljudmi pogovarjati o vsem ali jih preprosto poslušati. Njegova humanitarna in siceršnja angažiranost v družbi navdušuje in spodbuja tudi druge ljudi k tenkočustnosti do sočloveka. Kot pravi Jožef Kociper, pa se je z dobrodelnostjo srečal že kot otrok.
Murska Sobota je te dni že 18-tič prizorišče sodobnega plesa, saj se je v sredo začel mednarodni festival sodobnega plesa Front@. V štirih dneh se bo na treh prizoriščih v Murski Soboti zvrstilo 14. festivalskih dogodkov, na katerih se bodo predstavili plesalci iz 13. držav. Tja nas je odpeljala Lidija Koper.
Tokratna oddaja Od setve do žetve prinaša utrinke iz našega največjega kmetijsko živilskega sejme AGRA v Gornji Radgoni, kjer se na 71.000 m2 razstavnih površin predstavlja kar 1.700 razstavljalcev iz 35 držav. Organizatorji so pripravili številna strokovna predavanja in ostale dogodke, v oddaji pa boste lahko slišali, kaj sta na odprtju povedali predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in kmetijska ministrica Irena Šinko. Na sejmu so predstavili tudi projekt solidarnostne pomoči Kmet – kmetu, v sklopu katerega bodo pomagali kmetijam, ki so jih prizadele nedavne ujme in poplave in o čem je tekla beseda na okrogli mizi Kmetica – pomembna ženska v sodobnem svetu. Pogovarjali pa smo se tudi z mladim kmetovalcem Domnom Logarjem iz Starega trga pri Slovenj Gradcu.
Državni praznik dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je spomin na dan, ko je Prekmurje po določilih pariške mirovne konference leta 1919 pripadlo takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prekmurski Slovenci so bili takrat po stoletjih znova združeni z matičnim narodom. Iz Prekmurja se je oglasila Lidija Kosi.
Sredi julija je več krajev v Pomurju prizadel orkanski veter, ki je odnesel strehe z mnogih hiš oziroma javnih objektov, podrl ogromno drevja, spremljajoča toča in nalivi pa so uničili veliko poljščin, sadovnjakov in vinogradov. No, pred dnevi je s svojo shrljivo močjo zagrozila reka Mura. Z vso silo je pritekala iz sosednje Avstrije in v soboto pred večerom predrla varovalni nasip pri Dolnji Bistrici. Vse dni, pa tudi noči je razmere na poplavljenem območju Pomurja spremljala Lidija Kosi, ki pa nam v tokratnem oglašanju pošilja sončne pozdrave.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Letošnja žetev se je začela pozneje kot običajno, zlasti žetev pšenice pa prekinjajo pogosta neurja. Podnebne spremembe močno vplivajo na poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, zato morajo kmetovalci pridelavo hrane čim bolj in čim hitreje prilagoditi spremenjenim podnebnim okoliščinam. Kmetom in mlinarjem poleg slabše letine sive lase povzroča tudi poceni žito oziroma moka iz Ukrajine. To utegne povzročati tudi težave v sistemu izbrane kakovosti, v katerega ravno letos vstopa naš žitni sektor. Bodo pridelovalci, ki morajo letos zlato zrnje prodajati za skoraj polovico ceneje kot lani, tudi zaradi naraščajočih stroškov pridelave deležni pomoči države? Kaj lahko sami storimo za večjo prehransko samooskrbo? O teh n drugih vprašanjih v zvezi z žetvijo, razmerah v kmetijstvu in na trgu v Studiu ob 17.00 z Lidijo Kosi. Gostje: Branko Virag, vodja kmetijstva v Skupini Panvita, predsednik Sekcije za kmetijska podjetja pri Gospodarski zbornici Slovenije, Karel Pojbič, direktor Mlinopeka iz Murske Sobote, Viktor Časar, kmetovalec iz Mlajtincev, podpredsednik Strokovnega odbora za poljedelstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Posebej za oddajo smo se pogovarjali z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko.
Edina srednja šola v Ljutomeru – GFML praznuje 60 let. Ljutomer ima sicer dolgo tradicijo organiziranega šolstva. Ljudska šola je obstajala že sredi 16. stoletja in je po uvedbi terezijanskih šolskih reform postala javna. Čas je prinašal mnoge spremembe in delitve in tako je v zgradbi, ki jo je leta 1895 zgradil nemški Schulverein in je danes zaščitena kot kulturni spomenik, leta 1963 začela delovati gimnazija. Ime po velikem prleškem rojaku Francu Miklošiču je pred njo že leta 1925 dobila Državna meščanska šola, danes pa v Pomurju in zunaj regije popularna GFML ponuja izobraževanje v kar 4. programih. Poleg splošne gimnazije še predšolsko vzgojo, umetniško gimnazijo ter program medijskega tehnika. V 6. desetletjih jo je uspešno končalo več kot 5400 maturantov, danes pa jo obiskuje okoli 600 dijakov. Ti so zelo uspešni na različnih področjih tako v slovenskem kot mednarodnem merilu, zelo pa se trudijo tudi s praznovanjem 60-letnice, ki bo vrhunec doseglo sredi oktobra, ko bo po svečani akademiji množično srečanje vseh generacij ljutomerskih gimnazijcev. Ena med njimi je tudi naša sodelavka Lidija Kosi.
Laura Kovač je prva Rominja, ki je v občini Lendava dosegla univerzitetno izobrazbo. Poleg pedagogike je končala tudi študij sociologije. Zaposlena je na Ljudski univerzi Lendava, kot prostovoljka je učila tudi otroke v afriški državi Gambiji, pri nas pa je za svoje raziskave ter prizadevanja za vseživljenjsko učenje prejela tako priznanje Andragoškega centra Slovenije kot Miklošičevo priznanje Univerze v Mariboru. Sodeluje v različnih, tudi evropskih projektih, ki se ukvarjajo z Romi, v domačem dolgovaškem romskem naselju pa je tako kot tudi v drugih s svojo doseženo izobrazbo in delom vzornica zlasti romskim ženskam. Pedagoginjo in sociologinjo Lauro Kovač vam predstavljamo kot lokalno junakinjo.
Pomurje velja za agrarno pokrajino, ki danes predstavlja območje najboljših kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Prav zato se kmečki način življenja odraža tudi v zbirkah Pomurskega muzeja Murska Sobota, v katerem bo do konca tega leta na ogled razstava z naslovom Kmečko delo v umetnostni in etnološki podobi. Likovnim in kiparskim delom pomurskih umetnikov sta avtorici razstave Tamara Andrejek in Jelka Pšajd dodali še kmečko orodje in predmete, katerih uporabo prikazujejo tudi dokumentarni etnološki filmčki in pa umetniško-dokumentarne fotografije Jožeta Kološe. Foto: Tomislav Vrečič, Pomurski muzej Murska Sobota
V oddaji Od setve do žetve govorimo o zadružništvu, katerega mejnik predstavlja prva Okrajna posojilnica, ki so jo pred stoletjem in pol ustanovili v Ljutomeru, danes pa je njena pravna naslednica Kmetijska zadruga Ljutomer-Križevci. Potem smo iz gnezd pobrali jajca ali bolje rečeno spoznali mladega prevzemnika Uroša Šraja, ki se na domači kmetiji ukvarja z vzrejo kokoši nesnic. Zimski čas, ko ni ravno veliko skrbi s kmečkimi opravili, pa smo si polepšali z dejavnostjo kmečkih žensk, ki v Društvu Toplica ohranjajo kulturno dediščino. Ta čas jih najbolj povezuje volnena preja.
Potem ko so v Pomurju pred 8. leti predali namenu pomurski vodovod, je lani vendarle stekla tudi nadgradnja dveh sistemov. Več tisoč prebivalcev na območju gornjeradgonske in murskosoboške upravne enote je namreč izpadlo v prvi fazi projekta oskrbe Pomurja s pitno vodo, ki pa naj bi jo po napovedih dobili še pred koncem tega leta. V nadgradnjo tega največjega kohezijskega projekta so v sistemu C vključene 3 občine, v sistemu B pa kar 9. Med slednjimi največ ljudi težko čaka na vodovod v občini Rogašovci na Goričkem. Več o projektu nadgradnje Vodovodnega sistema B je Lidiji Kosi povedal rogašovski župan Rihard Peurača, ki je tudi koordinator projekta.
Geotermalne zmogljivosti Slovenije so velike, a to vrsto energije le malo izkoriščamo. Zdaj predstavlja manj kot odstotek celotne primarne energije, zaradi energetske krize in razogljičenja družbe pa je vroča voda iz zemlje spet bolj zanimiva. Zlasti uporabniki v Pomurju že več let opozarjajo na birokratske in zakonodajne ovire. Čeprav na leto prihranijo za 17 tisoč ton izpustov ogljikovega dioksida, jih država omejuje s koncesijami in drugimi zahtevami. V Lendavi s to energijo že nekaj let zagotavljajo daljinsko ogrevanje, letos pa naj bi zagnali še pilotno geotermično elektrarno. Več o koristih in izzivih geotermalne energije v terenski oddaji iz Ljutomera voditeljica Lidija Kosi s sogovorniki. Gostje: Gostje: Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice; Metod Grah, direktor Term Vivat in član Odbora za geotermijo pri PGZ; Štefan Žohar, predstavnik Lokalne energetske agencije za Pomurje (LEA). Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
V Ljutomeru so nastali tudi prvi metri slovenskega filma. Leta 1905 jih je posnel Karol Grossmann, sto let pozneje pa so na pobudo Filmske prakse PLAN 9 in Prleške razvojne agencije s pomočjo evropskih strukturnih skladov pripravili 1.mednarodni filmski festival pri nas, ki je posvečen žanrski kinematografiji. Letos nas tako junija čaka 19. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki se je že po petih letih vpisal v eminentno mednarodno zvezo filmskih festivalov (Melies International Festivals Federation). Več o pionirju slovenskega filma in samem festivalu pa v pogovoru z organizacijskim vodjo Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina Petrom Beznecem.
Goran Šoster vodi Prleško razvojno agencijo, ki so jo v Ljutomeru ustanovili leta 1998, hkrati pa je član upravnega odbora Društva za razvoj slovenskega podeželja. Z različnimi projekti, ki segajo tudi čez državno mejo, s sodelavci skrbi za napredek in povezovanje zlasti na območju Prlekije in Pomurja, svojo zavezanost ekologiji pa udejanja tudi na svoji vinogradniški kmetiji v osrčju Krajinskega parka Jeruzalem. Kot ljutomerski alternativec se je že pred desetletji vključeval v gibanje za zaščito reke Mure, znan pa je tudi kot soustanovitelj slovenskega in evropskega podeželskega parlamenta. Goran Šoster že od vsega začetka poje v komornem pevskem zboru Orfej, ki v Ljutomeru deluje od leta 1989.
