Obiskali smo letošnjo Zimsko šolo slovenskega jezika, ki poteka na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se z nekaterimi udeleženci slovenskih korenin pogovorili o tem, zakaj se učijo slovenščino in kaj jim povzroča težave pri učenju jezika slovenskih prednikov. Ustavili smo se v Parizu in se z lektorico slovenščine Katarino Dovč pogovarjali o študiju slovenskega jezika v francoski prestolnici ter vsakdanjem utripu mesta. Pomudili pa smo se tudi pri slovenskih rojakih v nemškem Augsburgu, ki se pripravljajo na zaznamovanje slovenskega kulturnega praznika in se s podpredsednico slovenskega društva Drava Cvetko Javernik pogovorili o ohranjanju slovenske kulture in tradicij v okviru tamkajšnje slovenske skupnosti.
Ustavljamo se pri naših rojakih v Bitoli in se z učiteljico slovenskega dopolnilnega pouka Mileno Pinza pogovarjamo o slovenski šoli in dogajanju v slovenski skupnosti v tem delu Severne Makedonije. Predstavljamo strokovnjaka s področja robotike in računalniškega inženirstva Matevža Zorca, ki nadaljuje izobraževanje na tem področju v obliki doktorskega študija v Estoniji. Potujemo tudi na Švedsko, kjer so rojaki v okviru Slovenske zveze v novem letu že začeli z intenzivno dejavnostjo, predstavljamo pa tudi dejavnost Izseljenskega društva Slovenija v svetu v minulem letu ter se oziramo k načrtom za letos.
V prvi letošnji oddaji se s tremi predstavnicami Društva v tujini izobraženih Slovencev – VTIS, Nežo Ribarič, Anito Šenk in Bojano Selinšek, pogovarjamo o dejavnosti in dosežkih ter številnih dogodkih društva v minulem letu, sogovornice pa se ozirajo tudi k načrtom v letu, ki se je pravkar začelo. Gostimo tudi mladega magistra računalniških znanosti Žana Marka Breskvarja, ki se je odločil za nadaljevanje študijske poti na Irskem, ustavljamo pa se še pri letošnji Zimski šoli slovenskega jezika, ki se januarja začenja na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
V Ljubljani so se na 9. simpoziju zbrali slovenski raziskovalci v tujini in pretresali različne ta hip zelo aktualne znanstvene teme; od trajnostnega razvoja, digitalnega sveta, globalizacije in migracij, pogledali pa so tudi na področje inovacij v biotehnologiji. Simpozij je pripravilo društvo V tujini izobraženih Slovencev - Vtis - skupaj z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ena od sodelujočih pa je bila tudi doktorska študentka bioinformatike Ajda Pristavec, ki doktorat opravlja na Kings College v Londonu. Kaj jo je gnalo na študij v tujino in kako si predstavlja svojo poklicno prihodnost? Se bo vrnila v Slovenijo?
Ustavili smo se v Sarajevu, kjer so se začeli 8. Dnevi sodobnega slovenskega filma, s slovenskim veleposlanikom v Pragi smo se pogovarjali o decembrskih prireditvah in srečanjih s Slovenci na Češkem ter njihovem pomenu za tamkajšnjo slovensko skupnost, pomudili smo se v Argentini in zabeležili, kako so minulo soboto zaznamovali 37 let slovenske radijske oddaje Okence v Slovenijo, ki deluje v Buenos Airesu, nekaj pozornosti pa smo namenili tudi predprazničnemu vzdušju v poletni argentinski prestolnici. Skočili pa smo tudi na Sever Evrope in se ustavili pri rojakih na Švedskem, ki ta konec tedna v Stockholmu pripravljajo tradicionalni Božični koncert.
Ustavljamo se v ameriškem Clevelandu, kjer se začenja 60.ti festival slovensko ameriške polke, potujemo na peto celino, kjer so minuli konec tedna praznovali sedem desetletij delovanja slovenskega društva v Melbournu. Zavijamo tudi v Nemčijo; slovenski rojaki iz Munchna so za ta konec tedna v Dachavu pripravili Posvet slovenskih društev in organizacij, ki delujejo v Nemčiji s predstavniki nekaterih institucij iz Slovenije. Pozornost pa namenjamo tudi kulturnem festivalu ob 30.letnici pevskega zbora Camerata Slovenica, ki deluje v okviru slovenskega društva Cankar v Sarajevu.
Odpravljamo se k našim rojakom v nemški Frankfurt, kjer so se tudi slovenski učenci v Evropski šoli posvetili tradicionalnemu slovenskemu zajtrku, z učiteljico Brigito Lovenjak, ki ga je pripravila, pa smo se pogovarjali tudi o dogajanju tako v Evropski šoli kot tudi v slovenski dopolnilni šoli v slovenski skupnosti v Frankfurtu. Gostimo tudi zanimivega sogovornika, ki že šest let živi in dela v grški prestolnici Atene - dr. Tadeja Stepišnika Perdiha. Strojni inženir dr. Stepišnik Perdih v Atenah deluje na oddelku za vodne vire in okoljski inženiring Tehniške univerze. Ustavljamo pa se tudi v Srbiji, kjer se rojaki v Vršcu pripravljajo na zaznamovanje dvajsetletnice društva Kula in tradicionalno kulinarično prireditev Naša slovenska potica.
V oddaji se odpravljamo k rojakom v Severno Makedonijo, kjer so Slovenci v Skopju v začetku tedna proslavili tri desetletja delovanja združenja France Prešeren, obiskal pa jih je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Ustavljamo se na srečanju Mavrica v Subotici, ki je združilo učence slovenskega dopolnilnega pouka iz vse Srbije. Seznanjamo vas z dogajanem na tem tradicionalnem srečanju slovenskih učencev, izveste pa tudi, kako so v programu sodelovali otroci iz Beograda. Pogovarjali pa smo se tudi z novo lektorico slovenskega jezika na Univerzi v nemškem Tübingenu Petro Seitl.
V oddaji se odpravljamo v Sarajevo, kjer na Filozofski fakulteti sarajevske univerze že vrsto let deluje slovenski lektorat in širi vedenje o slovenskem jeziku, kulturi in literaturi tudi v osrčje Bosne in Hercegovine. Ta teden so na Univerzi pripravili slovesnost ob obletnici slovenskega lektorata in pomembni pridobitvi za študij slovenistike. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih v Ingolstadtu, ki jih druži društvo Lastovka in so bili minuli konec tedna organizatorji 36. Folkloriade - srečanja slovenskih folklornih skupin v Nemčiji. Naš gost pa je tudi zgodovinar in eden izmed najaktivnejših članov slovenske skupnosti v ameriškem Clevelandu Joe Valenčič, ki se te dni mudi v Sloveniji.
Ob začetku novega študijskega leta v oddaji gostimo novo lektorico slovenskega jezika na Univerzi v Bukarešti Barbaro Kustec, ustavljamo se pri slovenskih rojakih v Sarajevu, kjer so slovesno zaznamovali 90.letnico slovenskega društva Cankar, potujemo k Slovencem v Srbijo, kjer je slovensko društvo Emona iz Rume pripravilo že tradicionalni dvodnevni projekt Beremo s Slovenijo, pozornost pa namenjamo tudi Konferenci Slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu, ki bo v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa prihodnji teden v Ljubljani.
V slovenski dopolnilni šoli v Švici je v teh septembrskih dneh zelo živahno. Pouk se je pri njih začel že sredi avgusta, v okviru pouka pa so v Bernu sredi septembra pripravili prireditev ob dnevu jezikov. Z dogajanjem na prireditvi vas seznanjamo v oddaji, pokukali pa smo še v slovensko dopolnilno šolo v Banja Luko, kjer so z novim šolskim letom dobili novo učiteljico iz Slovenije, seznanjamo vas tudi z jesenskim dogajanjem pri naših rojakih v Bruslju. Odhajamo pa tudi čez lužo. Nadvse dejavni so v teh dneh tudi Slovenci v ameriškem Clevelandu. Pripravili so tradicionalni Festival kranjske klobase, prav zdaj potekajo Slovenski dnevi v Clevelandu, v nedeljo pa jih čaka še prireditev Vinska trgatev.
V oddaji se ustavljamo v slovenski dopolnilni šoli v Beogradu, kjer novo šolsko leto začenjajo z novo učiteljico slovenskega jezika in kulture.
V oddaji predstavljamo Ljubljančanko Urško Prepeluh Magajne, ki jo je življenjska pot pred dvema desetletjema odpeljala v Združene države Amerike. Z družino živi v Chicagu in dela kot pravnica. Tudi njen soprog ima slovenske korenine, spoznala pa sta se v Sloveniji med njegovim sodelovanjem na tečaju slovenskega jezika v Ljubljani. In za ohranjanje slovenskega jezika v Ameriki zdaj nadvse zavzeto skrbi tudi Urša Prepeluh Magajne, ki je zelo aktivna v slovenski skupnosti v Lemontu, kjer slovenščino tudi poučuje. Sicer pa dejavno sodeluje tudi pri drugih prireditvah, ki jih organizirajo v okviru slovenskega društva in jih ne zmanjka skozi vse leto. Sodeluje tudi pri slovensko ameriškem poslovnem klubu in tke tesne vezi s Slovenijo. O življenju čez lužo, delu pravnice v Ameriki, povezavah z domovino, ohranjanju slovenščine in slovenstva, pogrešanju Slovenije in prepletanju različnih kultur v tujini pripoveduje Urška Prepeluh Magajne v oddaji Slovencem po svetu - Portreti .
Slovenski rojak iz Argentine Damian Ahlin je že od zgodnje mladosti vpet v slovensko skupnost in dejaven v slovenskem domu, najprej v San Justu, zadnja leta pa v Karapachaju, kjer je tudi predsednik. Je tudi predsednik osrednjega kulturnega društva slovenskih povojnih izseljencev v Buenos Airesu - Slovenske kulturne akcije, ki prav letos praznuje 70 let delovanja. Zapisan je pesništvu, tudi prevajalec, čeprav po stroki izhaja s tehničnega področja. Damiana Ahlina iz Buenos Airesa boste spoznali v sredinem Intervjuju po deseti na Prvem. Z njim se je pogovarjala Lili Brunec.
Radiosfera postreže z zgodbo pravnice Urške Prepeluh Magajne, ki zdaj že 20 let živi in dela v Chicagu v Združenih državah Amerike. Kaj je o izkušnji selitve, težkih začetkih in življenju v tako velikem mestu – ob krajšem obisku v Ljubljani – povedala Lili Brunec, izveste v naslednjih minutah.
V oddaji predstavljamo slovenskega rojaka iz Argentine Damiana Ahlina. Rojen je v Buenos Airesu, kot otrok slovenskih staršev že od rane mladosti vpet v slovensko skupnost in dejaven v slovenskem domu, najprej v San Justu, zadnja leta pa v Carapachayu, kjer je tudi predsednik. Je tudi predsednik osrednjega kulturnega društva slovenskih povojnih izseljencev v Buenos Airesu – Slovenske kulturne akcije, ki prav letos praznuje 70 let delovanja, zapisan je pesništvu, ukvarja pa se tudi s prevajanjem. Damian Ahlin iz Argentine je gost tokratne oddaje Slovencem po svetu – Portreti.
V oddaji predstavljamo avstralsko Slovenko Tanio Smrdel. Rojena je na peti celini slovenskim staršem, ki so se v deželo tam spodaj v začetku 70 ih let prejšnjega stoletja preselili s Pivškega. Že od malega je tesno povezana s slovensko skupnostjo v Sydneyu, predana je novinarskemu delu, saj je bila vrsto let urednica in novinarka slovenskih oddaj na avstralskem državnem radiu, zdaj pa vodi in pripravlja oddaje na radiu Glas Avstralskih Slovencev v Sydneyu, sodeluje tudi z Zgodovinskim arhivom avstralskih Slovencev – HASA in je tudi ena izmed ustanovnih članov tega arhiva. Tania Smrdel si prizadeva tudi za ohranjanje slovenske besede in povezovanje mlajše in starejše generacije avstralskih Slovencev v Sydneyu. O svojem življenju in delu v Sydneyu, ki je tesno prepleteno z dejavnostjo v slovenski skupnosti in tudi z deželo slovenskih prednikov, Tania Smrdel pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu-Portreti.
V oddaji vam ponujamo v poslušanje nekaj utrinkov z letošnjega osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma v Celju, zabeležili smo tudi dogajanje na Poletni šoli slovenskega jezika, ki te dni poteka v Ljubljani, seznanili vas bomo z vsebino seje Sveta vlade za Slovence po svetu, srečali pa smo se tudi z nekaterimi štipendisti Slovensko ameriške izobraževalne Fundacije Asef, ki se mudijo na izpopolnjevanju v Sloveniji.
Spremljali smo 20. Vseslovensko Srečanje v Državnem zboru, na katerem so Slovenci iz sveta in zamejstva izmenjevali izkušnje in predstavljali izzive povezane z mladimi rojaki zunaj meja Slovenije. Zabeležili smo tudi 70. letnico osrednjega kulturnega društva povojnih slovenskih izseljencev v Argentini -Slovenske kulturne Akcije, ki so jo zaznamovali s slavnostno akademijo in simpozijem v Ljubljani, pozornost pa namenjamo tudi osrednji izseljenski in zamejski prireditvi Dobrodošli doma, ki bo jutri v organizaciji Slovenske izseljenske matice v Celju ter poletni kulturni dejavnosti Rafaelove družbe .
20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, na katerem so se zbrali Slovenci iz sveta in sosednjih držav, je bilo posvečeno mladim rojakom. »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu - nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«, je srečanje naslovila pristojna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. In kaj o prihodnosti menijo mladi?