Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko se je prof. dr. Ani Krajnc in dr. Dušani Findeisen porodila zamisel o izobraževanju starejših in se je leta 1984 prvih šest starejših študentov začelo izobraževati v študijskem krožku francoščine, si nihče ni predstavljal, da bo 40 let pozneje Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje razvita nacionalna mreža. Takrat je bila misel o starejših, ki se učijo, precej nenavadna in pogumna, saj marsikdo ni razumel, zakaj bi si človek po upokojitvi pridobival nova znanja. Gospa Alijana Šantej je ena tistih, ki niso niti malo dvomili o pomembnosti izobraževanja v katerem koli življenjskem obdobju, ko se je pridružila sodelavcem na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. "V tistem obdobju," pravi, "je bilo veliko vprašanj in začudenja, a tudi veliko podpore." Gospa Alijana Šantej je vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, v tokratni Intervju jo je povabila Lucija Fatur.
Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki obsega več kot dve tretjini demenc. Gre za kronično napredujočo bolezen, ki jo je leta 1907 opisal Alois Alzheimer pri 51-letni ženski: ni se znašla v lastnem stanovanju, imela je spominske motnje in je bila sumničava. Demenca nastane zaradi bolezenskih sprememb v možganskih celicah. V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., specialist nevrolog s kliničnega oddelka za bolezni živčevja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
Ni še preteklo tako veliko let, odkar se je življenje po upokojitvi kar nekako ustavilo; misel, da bi pridobili nova znanja tudi v tretjem življenjskem obdobju, pa se je zdela tako rekoč utopična. Učenje je bilo rezervirano le za mlajše. Leto 1984 je bilo zato prelomno: prvih šest starejših študentov se je začelo izobraževati v študijskem krožku francoščine. Prvi koraki so bili narejeni, začetek poti viden in 40 let pozneje je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje razvita nacionalna mreža 54-ih univerz za tretje življenjsko obdobje, ki delujejo v skoraj vseh večjih slovenskih krajih. Pot ni bila vedno lahka, korak ne vedno poskočen, a danes sta z nami ustanoviteljici prof. dr. Ana Krajnc in dr. Dušana Findeisen, ki bosta v pogovoru z Lucijo Fatur predstavili 40 let delovanja Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje.
Hiphop za starejše? Zakaj pa ne? Program za starejše odrasle s področja hiphopovske kulture Gala hala in Društvo Kapa v maju pripravljata projekt Zlati Rapetek, namenjen približevanju hiphopovske kulture starejšim. Gre za sklop delavnic, ki jih bomo predstavili v prihodnjih minutah.
Danes s 7. stranjo odhajamo na najvišje vrhove sveta. Zdenka Mihelič je mednarodna planinska vodnica UIMLA, predsednica Združenja planinskih vodnikov Slovenije, strokovna delavka v športu 2, svoje znanje in ljubezen do gora širi tudi v člankih in radijskih oddajah. Zato vprašanje, kam nas bo popeljala z izborom knjige, ni bilo preveč zapleteno. Poljak Voytek Kurtyka je eden najpomembnejših alpinistov, ki pa je k plezanju pristopil drugače. Kako, bomo izvedeli v naslednjih minutah, Zdenka Mihelič v pogovoru z Lucijo Fatur predstavlja biografijo tega velikega alpinista izpod peresa Bernadette McDonald - Umetnost svobode.
"Z zelenim tomosom po trzinskih poljih" je naslov zgodbe, uvrščene med deset najboljših na lanskem natečaju ljubljanske Mestne knjižnice v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije. Sodelujoči, starejši od 60 let, so se v okviru Zgodb mojega kraja spominjali, "Kako smo se nekoč prevažali". Avtorica, gospa Zinka Kosmač, se je nagrade seveda razveselila, saj se tistih Tomosovih časov zelo rada spominja. Že od nekdaj se je lotevala najrazličnejših stvari in tako se je lotila tudi pisanja te zgodbe, je povedala Luciji Fatur.
Hribi, raziskovanje, vodništvo - gospod Stane Soklič pravi, da ga vse to ohranja mladostnega, zdravega in vedno znova pripravljenega na nove izzive, čeprav na že znanih poteh. "Lahko grem znova in znova na isto pot, pa doživetje nikoli ne bo enako," pravi. Če ga vprašate, kam na potovanje, izstreli "Na Korziko!". Katere poti in hribi so mu še posebej ljubi in kako se je pred tridesetimi leti vse skupaj začelo, pa boste izvedeli v naslednjih minutah. Gospoda Staneta Sokliča je na pogovor povabila Lucija Fatur.
Zgodbo, ki jo je doživela kot 10-letna deklica, naša današnja sogovornica nosi s seboj že vse življenje. Izguba očeta se je Andreji Goropevšek zarezala globoko v srce, zbujala so se ji številna vprašanja in šele s tem, ko je razmišljanja zapisala in bo zgodba izšla v knjigi, je, kot pravi, prišla do določenih spoznanj. Nekaj misli bo Andreja Goropevšek podelila tudi z nami, na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.
V tokratni oddaji bo naš gost gospod Franci Zorko, katerega zgodba z naslovom "Z zapravljivčkom na poroko ali kako smo se vozili na začetku šestdesetih let 20. stoletja" se je uvrstila med deset najboljših na natečaju za starejše od 60 let, ki je bil lansko poletje razpisan v okviru Mestne knjižnice v Ljubljani v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije. Tema natečaja je bila Zgodbe mojega kraja ‒ Kako smo se nekoč prevažali. Več o zapravljivčku pa bomo izvedeli v teh minutah; Francija Zorka je na pogovor povabila Lucija Fatur.
Ali kdaj pomislite, kako pomembna so naša stopala? Opravljajo pomembno nalogo – nosijo naše telo, z njimi vsak dan lahko naredimo tisoče korakov. Pa jim kljub temu posvečamo kar premalo pozornosti, ni pa malo težav, ki se na stopalih lahko pojavijo. Da bo naš korak lahkoten, stopala pa kar najbolj zdrava, bo na vaša vprašanja v torkovem svetovalnem servisu odgovarjal Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped iz UKC Maribor.
Današnja sogovornica Julijana Zupanič pravi, da se je je knjiga, ki jo bo predstavila, zelo dotaknila. Knjiga Nataše Kramberger ima zanimiv naslov - Primerljivi hektarji. Selitev iz mesta na deželo je avtorica doživela na prav poseben način, soočila se je z marsikatero težavo in prepreko, ki jih prinese tako narava sama kot tudi birokracija. Sicer je Julijana Zupanič študentka magistrskega študija slovenistike in primerjalne književnosti, za študij slednjega se je odločila tudi iz ljubezni do branja, Luciji Fatur pa je najprej povedala, komu bi priporočila Primerljive hektarje.
Ustvarjanje z besedami, posebna tehnika risanja, fotografije, ljubezen do potovanj in narave, vse to in še marsikaj je svet gospe Olge Kolenc. Prejela je že veliko nagrad in priznanj, povod za pogovor pa je bila nagrada na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije: Zgodbe mojega kraja − Kako smo se nekoč prevažali. Kaj vse počne gospa Olga Kolenc, si lahko ogledate na njeni spletni strani olgakolenc.si, v Novi Gorici pa jo je obiskala Lucija Fatur.
Društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica to vabi na Dan ščitnice. Zakaj je pomembno osveščati o boleznih ščitnice, kako društvo pomaga bolnikom, pa tudi o zdravljenju in življenju z boleznijo ščitnice, razlaga Klavdija Eržen, podpredsednica društva in vodja ljubljanske skupine. Program ob dnevu ščitnice se bo v soboto odvijal v dvorani četrtne skupnosti Trnovo na Devinski 1b v Ljubljani od 8.00 naprej.
Velik del življenja gospe Mare Osrečki je zaznamoval šport. Začelo se je z ljubeznijo do drsanja, vse do 80-ega leta je rada smučala, še vedno igra tenis, največ pozitivne energije pa ji dajo hribi. Pravi, da je prav zaradi vztrajnosti, ki jo potrebuješ pri športu, tudi sicer v življenju borka. Da to brez dvoma drži, boste izvedeli v teh minutah. Gospo Maro Osrečki je obiskala Lucija Fatur.
Verjetno se prav vsaka mama z majhnimi otroki znajde v položaju, ki se ji tisti hip, ob otrokovem joku in trmi, zdi brezizhoden. Vsaka mama se na poti odraščanja otrok znajde pred številnimi izzivi in vprašanji, odgovori pa včasih vendarle niso tako daleč, kot se zdijo. Se znamo odzvati na otrokovo vedenje? Ali znamo ostati mirni in pozitivni? Znamo biti ljubeči? V četrtkovem svetovalnem servisu bo te dileme pojasnila Ana Bertoncelj, magistrica sociologije, psihoterapevtka in Imago terapevtka. Pokličite ali nam pišite.
V prihodnjih minutah bomo slišali ponovitev pogovora z gospo Mojco Dolamič. Če bi rekli, da je bil za tokratno sogovornico vsa službena leta laboratorij njen drugi dom, se verjetno ne bi zelo zmotili. Zakaj se je odločila za poklic laboratorijske tehnice, boste izvedeli v pogovoru. Delo je opravljala z veseljem in predanostjo, predvsem pa se je posvetila vsem, ki so se bali odvzema krvi. Kljub vsemu je v pokoj odšla z veseljem in je uživala prav vsak dan posebej. Naneslo pa je, da po dveh letih pokoja ponovno dela v laboratoriju, pogodbeno, opravlja odvzeme krvi, ki je bilo že prej njeno najljubše delo. Gospo Mojco Dolamič je na klepet povabila Lucija Fatur, pogovor pa sta začeli z vremenom.
V preteklih oddajah smo že spoznali prvo- in drugonagrajenca lanskega natečaja za starejše od 60 let, ki ga organizira Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju z osrednjeslovenskimi knjižnicami. Gre za Zgodbe mojega kraja s podnaslovom Kako smo se nekoč prevažali. Gospod Franc Valentin Perko z Rakeka pa se je razveselil tretje nagrade, saj se je ob naslovu spomnil dogodka iz otroštva, sicer povezanega z bivanjem v bolnišnici, pa vendar tako nenavadnega, da se je odločil o tem napisati zgodbo in ji dal naslov "Pot v bolnišnico se je pričela s koreto". Gospod Franc Valentin Perko je v pogovoru z Lucijo Fatur z veseljem podelil še nekaj drugih zanimivosti iz svojega življenja, ki ga zdaj uživa v pokoju.
Na platnici knjige, ki je bila iztočnica za naš današnji pogovor, lahko preberemo, da je "Za vse vas, ki doživljate panične napade, ste pogosto tesnobni in vas je strah, ker ne veste, kaj se dogaja z vami." Knjiga "Adijo, panika in tesnoba" se ponuja kot pomoč, opora, razlaga. Panika in tesnoba nista tako redki težavi, kot se morda komu zdi. Kako hudo je lahko in kako življenje postane lepše, pa pripoveduje avtorica knjige Adijo, panika in tesnoba Bojana Ivanovič. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.
Če bi gospo Nevo Trampuš vprašali, česa v življenju res ne bi mogla pogrešati, bi prav gotovo takoj odgovorila – folklore. Pa tudi glasbe, gledališča in vseh drugih kulturnih dejavnosti. Pred enajstimi leti je takratni predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na posebni slovesnosti z redom za zasluge gospo Nevo Trampuš in posthumno njenega moža Mileta Trampuša odlikoval za prispevek k razvoju ljubiteljske kulture na področju folklorne dejavnosti, kakovostnega poustvarjanja slovenskega plesnega in glasbenega izročila ter oblačilne dediščine. V letih prej sta prejela mnoge občinske nagrade – Napotnikovo značko in priznanje, Kajuhovo nagrado in plaketo Mestne občine Velenje ter Maroltovo značko in Maroltovo plaketo, najpomembnejše priznanje na področju folklornega poustvarjanja, ki ga podeljuje Javni sklad za kulturno dejavnost. Gospo Nevo Trampuš, ki poleg vsega uči italijanščino na velenjski Univerzi za tretje življenjsko obdobje, je obiskala Lucija Fatur.
Gibanje – sliši se tako preprosto in vsakdanje. Pa vemo, kakšno gibanje je za nas primerno? Je dovolj, če gremo peš v službo? Veliko sedimo, se nepravilno držimo, smo zakrčeni in v stresu – kako vse to vpliva na nas? Kaj pomeni holistični pristop h gibanju, nam bo v sredinem svetovalnem servisu razložila Barbara Tavčar, inštruktorica telesne vadbe. Pokličite ali nam pišite.
