Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija se je pred pandemijo na tujih turističnih trgih promovirala kot skriti biser in odkritje za tuje goste. Nato pa je prišlo leto 2020, ustavitev potovanj in sezono so vsaj deloma rešili domači gostje, ki pa kljub bonom v žepih niso mogli odbiti udarca, ki ga je turizmu zadala pandemija. V stiskah so se znašli številni turistični ponudniki. Kljub 450 milijonom evrov, kolikor je država doslej prek različnih poti namenila za reševanje turizma, je bilo konec leta 2020 brez službe skoraj 14 tisoč nekdaj zaposlenih v gostinstvu in turizmu, sem pa niso všteti študenti in prekarni delavci. Kdo bo reševal domači turizem? Smo se med epidemijo odvadili hoditi na lepše? Ali se bo zgodil padec cen najdražjih sob in glampingov? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjajo Drago Bulc, Maja Pak, Blaž Cvar, Ana Roš, Uroš Štefelin, Goran Kavs, Tanja Pintarič in Matija Blažič.
Pandemijo bomo premagali s cepljenjem, in to vseh, bogatih in revnih. A države razvitega sveta so zase zagotovile levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. To bi lahko vodilo ne samo v še večjo gospodarsko neenakost, ampak bi lahko bilo pogubno tudi za razvite države, ki jih utegnejo mutacije virusa in slabša učinkovitost cepiv ob mutacijah vrniti na začetek poti. Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno? O tem gostje: Roman Jerala, Mojca Širok, Uroš Lipušček, Boštjan Anžin, Karmen Švegl, Ulla Griffiths.
Pandemija Covida-19 je potovanja dobesedno ustavila. Kdaj bomo spet lahko neomejeno potovali po svetu? Bomo poleg običajnega potnega lista potrebovali še cepilnega? In kako bi cepilni potni list sploh izgledal? Dileme glede uvedbe takšnih dokumentov pojasnjujejo Borut Štrukelj, Andrej Šter, Metka Bradetič, Andreja Purkart Martinez, Marija Magajne, Pika Šarf, Mate Beštek in Luka Mišič.
Po 21. decembru utegnejo biti vsake volitve v naši državi pod resno senco dvoma o legalnosti in legitimnosti. Iztekel se bo namreč rok, ki ga je ustavno sodišče postavilo politiki za spremembo volilne zakonodaje. Poslanci bodo tik pred zdajci še drugič letos odločali o odpravi okrajev in uvedbi prednostnega glasu. A je zelo verjetno, da bo predlog padel; nato bo vložen predlog popravkov okrajev. In če tudi to ne uspe – kaj bo z našo demokracijo? In - kaj je tako narobe z zdajšnjim sistemom? Odgovore iščemo v tokratni epizodi podkasta Kronika+. V oddaji: - Dušan Vučko, direktor službe Državne volilne komisije RS - dr. Igor Kaučič, profesor ustavnega prava - dr. Franc Grad, eden od avtorjev zdajšnjega volilnega sistema, nekdanji ustavni sodnik in profesor - Janja Božič Marolt, direktorica inštituta Mediana - Brett Henning, soustanovitelj Sortition Foundation - Maša Kociper, poslanka SAB - Boštjan Koritnik, minister za javno upravo - Borut Pahor, predsednik Republike - novinarska kolega Janko Petrovec in Jolanda Lebar
Ali kdaj pomislite, kako kakovostna in čista je voda, ki si jo iz pipe natočite v kozarec? Številne dejavnosti- od industrije, kmetijstva, pa do vojaških aktivnosti neposredno vplivajo tudi na vodo. Slovenska vojska ima svoje osrednje vadišče, na katerem zadnja leta vadijo tudi vojaki Nata, na edinem vodnem viru, ki zagotavlja pitno vodo za več tisoč prebivalcev Postojne in Pivke. Ker gre za prepustna kraška tla, ta pa vpijajo številne strupe, ki jih v okolje spušča vojska, je Poček že vrsto let predmet sporov med lokalno skupnostjo in državo. V oddaji: Sabrina Mulec, Metoda Dodič Fikfak, Rajko Pirnat, Igor Marentič, Florijan Poljšak, Timotej Pepelnik, Matej Tonin
Skoraj 9-minutni posnetek umiranja temnopoltega Georgea Floyda, iz katerega je policist v Minneapolisu s kolenom iztisnil življenje, je vrh ledene gore, ki je na ameriške ulice pognala na tisoče protestnikov. O čem v resnici govorimo, ko govorimo o sistemskem rasizmu? Zakaj je ameriška policija tako nasilna? In ali lahko protesti spremenijo ZDA? O tem tokrat razmišljata novinarja Andrej Stopar in Andrej Mrevlje ter Američan slovenskega porekla iz Minnesote John Zakelj.
V Sloveniji je približno 10 tisoč aktivnih tabornic in tabornikov. Je taborništvo v tem digitalnem svetu preživeto? O izzivih, prednostih in značilnostih taborništva kot načina življenja se bomo pogovarjali s člani enega najstarejših taborniških rodov pri nas – Rodu sivih jelš iz Trebnjega. Kaj mora imeti vsak pravi tabornik? Kaj je JOTA-JOTI? Ali je staršem prepovedano sedeti ob tabornem ognju? Odgovore boste slišali ob poslušanju pogovora s taborniki.
