Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjih tednih so v Mariboru in Novi Gorici izvedli dve večji akciji nevtralizacije in odstranitve bomb. Neeksplodirana ubojna sredstva so ostala predvsem kot posledica vojnega delovanja na območju države. Med najdbami je največ ročnih bomb in različnih vrst streliva za pehotno orožje, tudi protioklepnih min ter letalskih bomb. Največja verjetnost, da bomo naleteli na neeksplodirana ubojna sredstva, je na zahodnem predelu države. Tja se tokrat Prvi odpravlja na obisk, natančneje, na Cerje; spoznal bo delovanje državne enote civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.
Pet let je minilo od požara, ki je poškodoval znamenito pariško katedralo Notre-Dame. V francoski prestolnici obljubljajo, da bo do poletnega odprtja olimpijskih iger v Parizu obnovljena. Kako spremljajo obnovo Francozi, Parižani, in kdaj naj bi bila obnova končana, bomo izvedeli neposredno od njih. Kulturnica, prevajalka in kulturna mediatorka na veleposlaništvu Republike Slovenije v Parizu, Liza Japelj Carone, poudarja, da vsi že težko pričakujejo odprtje ene najpomembnejših zgradb v državi.
Danes obeležujemo mednarodni dan mladih prostovoljcev. V Sloveniji je delež mladih prostovoljcev v starostni skupini do 18 let še vedno najmanjši. V starostni skupini od 18 do 30 let je sicer nekoliko višji, v zadnjem času se giblje pri približno dvajsetih odstotkih. V Večgeneracijskem centru Skupna točka, ki deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, večino prostovoljcev predstavljajo mladi. Ti nudijo učno pomoč otrokom in mladostnikom iz družin, ki si inštrukcij ne morejo privoščiti, pa tudi tistim z učnimi težavami ali primanjkljaji. Večgeneracijski center je obiskala Lucija Vidergar. Bere Cirila Štuber.
Migracijski tokovi se spreminjajo. Sirski, pozneje pa še ukrajinski val sta konkretno vplivala na dogajanje v mednarodnem okolju. To je od blizu spoznala tudi Katarina Štrukelj, ki dobro pozna področje migracij, še posebno mednarodne zaščite, sprejema, oskrbe in uresničevanja pravic prosilcev za mednarodno zaščito ter integracije oseb v določeno okolje. Opravljala je številne vodstvene funkcije v okviru ministrstva za notranje zadeve, tudi vlogo vodje azilnega doma. Od leta 2019 pa je direktorica Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov in njen trenutno največji izziv ostaja iskanje lokacij za vzpostavitev začasnih azilnih domov. Kako solidarni so Slovenci do tistih, ki bežijo od doma v neznano? Katere izmed tisočerih zgodb, ki jih je spoznala v vseh letih delovanja, so jo najbolj ganile?
V nadaljevanju bomo vstopili v svet skrivnostnih kočevskih gozdov, kjer narava še vedno kaže svoj prvinski obraz. To je prostor z največjo gostoto rjavih medvedov in največjim številom pragozdnih ostankov v Evropi. Od aprila do oktobra lahko obiskovalec postane del raziskovalne ekspedicije in stopi na pot rjavega medveda. Pod vodstvom lokalnega vodnika doživi divjo naravo kočevskih gozdov in čisto od blizu spozna »kralja« kočevskih gozdov. Kako torej poteka samo srečanje z medvedom na robu pragozda?
Dnevnemu centru za brezdomce in zavetišču za brezdomce Vincencijeve zveze dobrote, ki se nahaja v centru Ljubljane, od leta 2022 grozi prekinitev financiranja s strani redovnic, sester uršulink. Tako zaposleni kot prostovoljci se še vedno trudijo iskati rešitve za ohranitev prostora, vendar jih do zdaj niso našli. Dnevni center in zavetišče za brezdomce je letos februarja obiskala tudi predsednica države, Nataša Pirc Musar, vendar je kljub njeni podpori situacija ostala nerešena. Kakšno je stanje v dnevnem centru in zavetišču za brezdomce Vincencijeve zveze dobrote, je preverila Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.
V teh dneh Gospodarsko razstavišče v Ljubljani praznuje 70-letnico obstoja. Nastalo je na pobudo slovenskega gospodarstva in trgovinske zbornice kot profesionalna organizacija za prirejanje sejmov in razstav. Prizorišče, ki ga je v vseh teh letih obiskalo več kot 35 milijonov ljudi, je postalo vodilni prireditveni center v državi. Vse do zgraditve dvorane Tivoli so na njem potekala številna svetovna športna prvenstva. Leta 1956 je imela nacionalna televizija tam postavljen svoj prvi studio, v katerem je nastopal tudi Frane Milčinski - Ježek. Leta 1959 je v dvorani Kupola nastopal znameniti kralj džeza Louis Armstrong, pet let pozneje pa je na Slovenski popevki Marjana Deržaj zapela nepozabno Poletno noč. Tudi v zadnjih letih se na Gospodarskem razstavišču obiskovalcem predstavljajo številna znana imena. Kakšni spomini so še vezani na to lokacijo in s kakšnimi izzivi se v industriji srečanj soočajo danes, bo preveril tudi Prvi, ki se na Gospodarsko razstavišče odpravlja na obisk.
Lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah se velikokrat srečujejo s številnimi izzivi in neznankami. Tudi glede upravljanja in plačevanja s sredstvi rezervnega sklada. V večstanovanjskih stavbah, ki imajo več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki izbrati tudi upravnika. Kaj storiti, če ta ne opravlja dobro svojega dela, in kako poteka njegova razrešitev? O tem v torkovem svetovalnem servisu. Na vprašanja bo odgovarjal Matija Polajnar z Direktorata za stanovanja pri Ministrstvu za solidarno prihodnost.
Vsako leto meseca marca finančne ustanove zaznamujejo svetovni teden denarja, tokrat na temo Zavarujte svoj denar, zaščitite svojo prihodnost. Tudi tokrat pripravljajo razne programe in predavanja z namenom širjenja finančnega izobraževanja ter izboljšanja finančne pismenosti. Poznamo različne vrste pismenosti. Poleg med drugim bralne, matematične in naravoslovne je tu še finančna pismenost. Finančnih odločitev, ki jih mora sprejeti posameznik, je vse več.
Že nekaj časa odmevajo objavljeni podatki s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da je bilo v letu 2023 v slovenskih porodnišnicah 613 porodov manj kot leto prej. Ocenjeno je, da se je lani rodilo malo več kot 17.000 novorojenčkov. To pomeni, da bi se lahko v letu 2023 rodilo najmanj otrok odkar se spremlja te podatke. Hkrati pa podatki Eurostata kažejo, da je decembra 2023 presežna umrljivost v Sloveniji znašala malo več kot 21 odstotkov, kar našo državo uvršča v sam vrh držav EU. So ti podatki kakorkoli povezani? Več v pogovoru z demografom in ekonomistom dr. Jožetom Sambtom.
Podnebne spremembe so postale neizogibna realnost, njihov vpliv na okolje pa postaja vse bolj očiten tudi v Sloveniji. Poletje 2023 je ob tem izstopalo po velikem številu neurij in veliki količini padavin, ekstremni vremenski pojavi pa so vse bolj pogosti. Posledice podnebnih sprememb predstavljajo pomembne grožnje tradicionalnim gradbenim metodam, inovativne rešitve na področju gradnje bivalnih in javnih objektov pa so zato ključne. Med odgovori na podnebne spremembe so tudi lesene montažne gradnje, čemur pritrjuje tudi inženir Samo Steblovnik, predavatelj na Višji šoli za les in oblikovanje Maribor.
Redna telesna aktivnost je ključna za ohranjanje in krepitev zdravja. Program Vadba na recept je le ena izmed ključnih rešitev za spodbujanje posameznikov k udeležbi pri redni telesni vadbi. Obsega personaliziran program vadbe, ki ga vadeči lahko izvaja tudi ob pomoči mobilne aplikacije. Za koga vse je priporočljiva vadba na recept? Je primerna za srčne bolnike, astmatike in sladkorne bolnike? Na vsa ta vprašanja bo odgovarjala dr. Petra Zupet, dr. medicine, specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje.
V tokratni rubriki predstavljamo družbeno kritični roman Jutra v Dženinu, pisateljice Susan Abulhawa. Dnevno lahko v poročilih slišimo novice o dogajanju v predelu sveta, v državi, kjer se v odvija tudi zgodba palestinsko ameriške pisateljice. Izraelsko-palestinskem spor in bratomorna vojna, s pomočjo fikcije predstavlja samo ozadje in zgodovino. Tokratna sogovornica, Julia Ujawe knjigo priporoča vsem odraslim.
V Lizboni je pred dnevi potekala 12. generalna skupščina Evropske Zveze slepih. V okviru vsebinskega programa ter strateškega načrta delovanja Evropske Zveze Slepih je bila skupščina tudi volilna, saj so delegati iz več kot 40 držav članic zveze izbirali tudi novo vodstvo. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je kandidirala 2 kandidatki in obe sta prejeli podporo in glasove več kot 120 delegatov. Karolina Doltar Šmit je ponovno postala članica nominacijske komisije EBU, Anja Uršič pa je je dobila tretje največje število glasov delegatov od 12 kandidatov za 8 prostih mest med člani in članicami upravnega odbora EBU. Anja Uršič je v pogovoru z Markom Rozmanom v parih besedah obrazložila pomen same izvolitve oziroma kakšna je njena vloga v upravnem odboru.
6.500 kvadratnih metrov, 36 milijonov evrov, 160 raziskovalk in raziskovalcev, sodelavk in sodelavcev
Nekaj dni je že jasno, komu je bila namenjena sreča pri žrebu vstopnic za Evro 2024. Priča smo izjemnemu zanimanju za nogometni dogodek, ki se bo čez nekaj mesecev zgodil v Nemčiji. Tisti, ki niso dobili sporočila, da lahko kupijo vstopnice, imajo vendarle še možnost, da se jim v prihodnjih mesecih odpre pot do nakupa. O vstopnicah, pa tudi o evforiji, smo se pogovarjali z Martinom Koželjem, generalnim sekretarjem Nogometne zveze Slovenije.
Pust je vedno bil, je in bo. Za pusta so maske še posebno obvezne in to bo v prihodnjih dneh očitno. V Butalah pa bo letos završalo kot v panju. Kmalu bo Čebelji zlet z rojem kranjskih sivk in butalskimi čebelarji. Govorimo o pustnem karnevalu v Cerknici, na katerem ne bodo manjkale tradicionalne velike figure s pramaterjo Uršulo in njeno potomko Lizo na čelu. Prikazale se bodo tudi druge lokalne etnografske in preostale pustne skupine iz Slovenije. Kako gredo priprave in kaj vse pripravlja Pustno društvo Cerknica, da bi uspešno pregnalo zimo, bo izvedel tudi Prvi, ki se v Cerknico odpravlja na obisk.
Po petmesečnem premoru Radia Ga Ga je znano, kako se bo nadaljevala tradicija satiričnega pretresanja družbenega dogajanja. 9. februarja se oddaja ob 10.05 z nekoliko drugačnim konceptom, a uveljavljeno zasedbo, vrača na Prvi program Radia Slovenija. Več v pogovoru z v.d. odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom.
Slovenska policija je lani obravnavala več kot 60 tisoč nedovoljenih vstopov v državo. Zaradi velikega števila prosilcev za mednarodno zaščito so tako nenehno polne tudi nastanitvene zmogljivosti v azilnih domovih. Osrednji del Sektorja za sprejem in oskrbo je Azilni dom v Ljubljani z dvema izpostavama, kjer zagotavljajo oskrbo in nastanitev posameznikov, ki ob prihodu v Slovenijo zaprosijo za mednarodno zaščito. Vsem nastanjenim ponujajo psihosocialno oskrbo in skrbijo za zagotavljanje drugih pravic, določenih v veljavni zakonodaji. V Azilni dom v centru Ljubljane se je na obisk odpravil tudi Prvi, ki je med drugim preveril, kako poteka dan v tej instituciji ter s katerimi izzivi se prosilci za mednarodno zaščito srečujejo pri integraciji v slovensko družbo.
Motnje dihanja so najpogostejše izmed vseh motenj spanja. Pogosto gre za težave pri vdihu, ko zaradi ohlapnosti tkiv v zgornjih dihalih nastane ožina. Ob hitrem odpiranju in zapiranju dihalne poti začne tkivo nihati in človek smrči. Ob popolni zapori pa se pretok zraka ustavi in dihanje preneha. Kateri so glavni vzroki za motnje dihanja, tako za smrčanje kot za apnejo? Kako lahko dihalne motnje zdravimo? O vsem tem smo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko je na vprašanja odgovarjal doktor Matej Delakorda, otorinolaringolog iz Splošne bolnišnice Celje.
