Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V vseh delih Koroške po naravni katastrofi hitijo z odpravljanjem posledic, da bi kar največ postorili pred zimo. Reka Meža je odnesla tudi del vodovoda, brez pitne vode je še vedno okoli 6000 ljudi. Primanjkuje tudi težke mehanizacije in ljudi, ki bi pomagali. Metka Pirc se je pogovarjala z županom občine Prevalje Maticem Tasičem, direktorico Javnega komunalnega podjetja Log Meto Bukovec Tasič in predstavnico Civilne zaščite Prevalje Heleno Potočnik.
Kako Korošci živijo mesec in pol po poplavah? Ob osmih se tokrat na Prevaljah pogovarjamo z gorskim reševalcem Petrom Nagličem, ki je avgusta v ključnih urah prevzel reševanje v Črni, medtem ko mu je hišo zalivala deroča voda. Kako podoživlja usodno noč in kako živi zdaj, ko ne more v svoj dom?
Po več odmevnih primerih spolnih zlorab današnja epizoda Ob osmih govori o tem, kako ukrepati: kot starš, pedagog ali kdo drug. Pa tudi o tem, da je poučenost otrok o nedotakljivosti njihovega telesa najboljša preventiva. Kot pravi gostja Jerneja Munc z Združenja za moč, od otrok velikokrat še vedno pričakujemo, da bodo obiskom dajali poljube in objeme, pa čeprav je to nekaterim neprijetno. Kaj so neprimerni dotiki in da imajo pravico reči ne, bi morali na primeren način poučiti že predšolske otroke. Trenutno so teme o spoznavanju telesa prepozno v učnem načrtu, dodaja.
Da časovni stroj zares obstaja, dokazuje Pika Nogavička, ki je te dni prevzela oblast v Velenju. Štiriintrideseti največji otroški festival v Sloveniji je spremenila v velik časovni stroj, kjer lahko na štirih prizoriščih potujemo od predvčerajšnjega do pojutrišnjega dne. Ob dopoldnevih Velenje polnijo šolarji iz različnih delov Slovenije, popoldnevi pa so namenjeni družinam in družinskemu ustvarjanju. Z vso to zasnovo Pikin festival ostaja vodilni festival kulturne vzgoje, zabave in družinskega druženja.
V prvi epizodi nove sezone Ob osmih se s Tilnom Artačem, Srečom Katono, Mišo Molk, Bojanom Krajncem in Igorjem Bračičem pogovarjamo o vplivu Saša Hribarja na slovensko satiro in družbo, pa tudi o tem, kaj ostaja po njem.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Na OŠ Franja Goloba Prevalje je dopisnica Metka Pirc najprej poklepetala z učenci Timotejem, Filipom, Nejcem, Tano, Tiso in Tajo ter s knjižničarko Mojco Pungartnik. V drugem javljanju iz Mežiške doline pa sta o aktualnih razmerah in dolgoročnih posledicah ujme spregovorili ravnateljica OŠ Franja Goloba Prevalje dr. Andreja Tinta in svetovalna delavka Urška Petrič.
Glavna cesta Ravne - Dravograd je popolnoma zaprta, kar bo otežilo dnevne migracije, dolina Tople v Črni pa je zaradi uničenega cestišča odrezana od sveta. Zaprta je tudi cesta med Dravogradom in Libeličami, kjer je nevarnost plazenja. Sicer pa je slika tokrat drugačna kot v začetku meseca - Korošci so šli v noč pripravljeni, že čez dan so polnilni protipoplavne vreče.
Na poplavljenih območjih hitijo s sanacijo. A da se je treba tega lotiti počasi in premišljeno, poudarjajo strokovnjaki. Čeprav izgleda že vse suho, je lahko v hiši še več deset tisoč litrov vode in tega morda sploh ne slutimo. Dva prostovoljca iz Nemčije sta se z uničujočimi poplavami soočila pred dvema letoma, zato sta prihitela na pomoč tudi na Koroško. Ves teden sta merila vlago v hišah v Črni in Mežici, kako je na Koroškem v primerjavi z Nemčijo in kako se lotiti sanacije, pa v reportaži naše dopisnice Metke Pirc.
Skoraj štirinajst dni po strahoviti vodni ujmi velik del Slovenije ostaja razdejan. Kako potekajo še zadnje intervencije in obljubljena plačila zanje? Kje občine potrebujejo pomoč pri ocenjevanju škode, ki bo podlaga za pomoč? Bo odpravljanje posledic in obnovo res bistveno olajšal interventni zakon, ki je že na tokratni seji vlade? Bo mogoče do jesenskega deževja dovolj sčistiti in urediti struge, da se katastrofa ne ponovi? Kopičijo se odpadki, prostori nekaterih vrtcev in šol so uničeni, ceste do njih marsikje neuporabne. Kako začeti obnovo in koliko besede pri tem naj imajo občine? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Metko Pirc.
Čeprav je Koroška še vedno območje siren, od tam prihajajo tudi dobre novice. Iz Dravograda sta oglasila Metka Pirc in Gašper Adrinek.
Kar se je dogajalo v zadnjih dneh je povezalo sicer razdeljeno Koroško. Pa ne le domačine, tudi obiskovalce, turiste. Na Prevaljah smo spoznali Nicka Simmonsa, Angleža, ki je vskočil s popravilom dotrajanih in nedelujočih črpalk za črpanje vode.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
Na vrhuncu poletne turistične sezone se bomo ustavili v Velenju, kjer ves teden gostijo ljubitelje metal glasbe z vsega sveta. Okoli pet tisoč obiskovalcev dnevno pričakujejo na festivalu, ki združuje različne generacije. Pa ne gre le za festival glasbe, pri Metaldays je v ospredju drugačen način preživljanja poletnih počitnic. Ob glasbi je v ospredju Slovenija kot turistična destinacija in lokalno okolje kot priložnost za raziskovanje. V parku Vista ob Velenjskem jezeru, ki velja za največji prireditveni prostor, sta Metka Pirc in Jernej Boc.
Toplotni otok je pojav, ko se v mestih zaradi drugačne strukture tal vzpostavi posebna klima in so temperature višje. Pri nas do izrazitega, močno opaznega pregrevanja prihaja v Ljubljani in Mariboru, v ostalih mestih je pojav omejen na središča. Zaradi podnebnih sprememb pa bo pregrevanje vse večje, zato stroka namesto osredotočanja na hlajenje predlaga ukrepe za preprečevanje segrevanja mest. Kot našteva Matej Ogrin z oddelka za geograijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, je rešitev čim več zelenih, naravno osenčenih, dovolj odprtih in vodnih površin. Hkrati bi morali ranljivim prebivalcem omogočiti, da se med vročinskimi valovi umaknejo.
Kolesarjenje lahko prispeva k manjšemu številu avtomobilov na naših cestah. Strateški cilj države, opredeljen v prvi nacionalni strategiji kolesarstva, je povečati uporabo koles za dnevne poti. Z zdajšnjih 250 milijonov bi jih v prihodnjih sedmih letih radi podvojili. Pogled na kolesarstvo in trajnostno mobilnost pa kaže tudi smer, kam želimo kot družba in kako snovati urbana središča. Ali obstaja način za doseganje sinergije med kolesarji in vozniki na cesti? Zadnjih pet let načrtujemo tudi državno kolesarsko omrežje, kar ni pomembno le za razvoj turizma, ampak tudi za trajnostno mobilnost. O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Lea Rikato Ružič, predsednica Ljubljanske kolesarske mreže; Tadej Žaucer, Sektor za trajnostno mobilnost na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Matej Praprotnik, letošnji kolesarski župan Ljubljane Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste na Direkciji za infrastrukturo, Aleš Rupreht, Regionalna razvojna agencija za Koroško.
Pravkar se odvija kolesarska dirka Po Sloveniji. Vsaka taka prireditev in slovenski uspeh privabi na ceste še več zavzetih kolesarjev, rekreativcev. Kolo pa je tudi eden od trajnostnih načinov, ki lahko ima takojšnje učinke na promet. A prometna infrastruktura temu za zdaj ne sledi. Je pa Slovenija dobila nov strateški načrt za razvoj kolesarstva. V tokratni epizodi Ob osmih ga razlaga nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Steklačič.
Razmere v nuklearki Zaporožje so tudi po uničenju jezu Kahovka, ki je predstavljal vir hlajenja za reaktorje, pod nadzorom, je za oddajo Ob osmih na prvem programu Radia Slovenija ocenil jedrski strokovnjak Leon Cizelj, med drugim predsednik evropskega združenja jedrskih strokovnjakov. »Reaktorji so ustavljeni že 9 mesecev, zato je potrebna količina vode za hlajenje relativno majhna. Če se bazen izprazni, je dovolj časa, da lahko vodo doliješ, tudi z gasilskimi cisternami.« Prepričan je tudi, da Rusi kot eni največjih svetovnih proizvajalcev jedrskih elektrarn nimajo ekonomskega interesa, da bi med to vojno povzročili jedrsko katastrofo večjih razsežnosti.
