Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gymnasium tokrat gostuje v Ljutomeru. V središču Prlekije so se nam v mobilnem studiu pridružili dijaki ljutomerske gimnazije, ki letos praznuje 60 let. Šola je danes prepoznavna v slovenskem in mednarodnem merilu, a vse to ni samoumevno. Poleg oddelkov splošne gimnazije imajo še umetniško gimnazijo, smer gledališče in film, pa predšolsko vzgojo, nov je program medijskega tehnika. Od tod prihajajo najboljši debaterji, prihodnji mesec bo prav tu v Ljutomeru gostili debaterje z vsega sveta. Več izvemo od dijakov in ravnatelja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
Duša prleškega človeka je od nekdaj povezana z vinom in konji. Kdo ne pozna lokalnega vinskega posebneža šipona z Ljutomerskih goric in ljutomerskega kasača, tradicionalne slovenske konjske pasme, ki slovi po svoji hitrosti? Konje na tem območju vzrejajo že več stoletij, a letnica 1874 je bila v nečem prelomna. Takrat so namreč v Ljutomeru priredili kasaške dirke, ki živijo še danes. Osemkrat na leto jih pripravijo v mestu ob Ščavnici. Skozi 150-letno zgodovino konjereje in kasaštva se lahko sprehodite v muzeju ljutomerskega kasaškega kluba, ki je v stari klubski stavbi zaživel leta 2012. Dovolj razlogov za radijski obisk na ljutomerskem hipodromu. Z zanimivimi gosti bomo pokukali v muzej, kasaški hlev in se podučili o dirkah z amerikanci, kot so nekdaj rekli ljutomerskim kasačem.
V Ljutomeru, kjer je danes naš mobilni studio Prvega programa, je prvič zaživela ideja o zedinjeni Sloveniji, na prvem slovenskem taboru so zahtevali slovenski jezik v šolah in uradih, tam pa je tudi najstarejši herbarij na Slovenskem. Več v pogovoru s Tomažem Markovičem iz ljutomerskega muzeja.
Razmere na energetskem trgu so izjemno negotove, zato vse bolj pomembna postaja energetska neodvisnost. Kot ena od rešitev se na mikroravni pojavljajo energetske zadruge, ki običajno temeljijo na obnovljivih virih energije. Ali te res lahko zagotovijo samooskrbo? Kdo lahko ustanovi energetsko zadrugo in kako? S kakšnimi ovirami se pri tem srečujejo posamezniki in manjše skupnosti? Spremembe v energetiki se načrtujejo vsaj desetletje v naprej, v zdajšnjih razmerah pa je treba razmišljati hitreje. Zanimanje za priklapljanje sončnih elektrarn presega zmožnosti slovenskega omrežja. Država pa je obljubila spodbujanje energetskih zadrug. Bomo iz tradicionalnih energetskih virov prišli na razpršene rešitve in kaj bo to pomenilo za stabilnost zagotavljanja električne energije? O dilemah in možnih rešitvah voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo; Boris Kupec, predsednik uprave Elektro Celje, podjetja za distribucijo električne energije; Gorazd Ažman, pomočnik direktorja področja za strateške inovacije v družbi Eles; Tomislav Tkalec, Focus, društvo za sonaraven razvoj. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Pred 61 leti so na Prevaljah začeli bralno značko, ki je prerastla v vseslovensko gibanje. O tem, kako ohranjati kulturo branja tudi v digitalnem svetu, bo tekla beseda v Nedeljski reportaži. Na Prevaljah pripravljajo muzej bralne značke in kraj z branjem res živi. Naši gosti: pisatelj Primož Suhodolčan, učiteljica Greta Jukič in župan Matic Tasič.
Čeprav je želela postati zdravnica, je bila Majda Sinreih kot drugorojena med tremi sestrami določena za prevzemnico visokogorske kmetije na Kozjaku v občini Mislinja na Koroškem. Zdaj so jo izbrali za kmetico leta. Opozarja na vlogo kmečkih žensk pri razvoju in ohranjanju podeželja. Pa tudi sicer se s humorjem loteva izzivov. In teh ni malo. Poleg vseh ostalih vsakdanjih je pred časom izgubila moža in v istem mesecu postala invalidka. Pri tem pravi, je največji izziv naučiti se upočasniti življenje. To ji kljub invalidnosti še ne gre najbolje. S kmetico leta se je pogovarjala Metka Pirc.
V Lokalnem času gremo tokrat na Koroško, pod vznožje Uršlje Gore. Tam namreč že stoletja na plano priteče prav posebna voda, za katero velja, da je zdravilna. Ali je kaj na tem, je raziskovala naša dopisnica za Koroško, Metka Pirc. V radijskem jutru jo je o tem več povprašala Mojca Delač.
Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami nadaljujemo niz predstavitev županskih kandidatov v mestnih občinah, in sicer v Celju, Slovenj Gradcu in Krškem. Soočili bomo peterico, ki se poteguje za županski prestol v knežjem mestu, kjer rakava rana ostaja onesnaženost zemlje in zraka. Sanacijo celjskih vrtcev je prevzela država, skrbi še vedno območje Stare Cinkarne. Zanimali nas bodo tudi načrti za oživljanje starega mestnega jedra. V Krškem je tekmecev šest, izzivi mesta in okolice pa so med drugim povezani z nuklearko in bližino meje. Najmanj napeta je kampanja v mestni občini Slovenj Gradec, kjer dozdajšnji župan nima protikandidata, zato se bo moral soočiti z vprašanji naše dopisnice o dozdajšnjih (ne)uspehih in prihodnjih načrtih. Oddajo pripravljajo Matija Mastnak, Metka Pirc in Suzana Vahtarić.
V Studiu ob 17.00 nadaljujemo niz soočenj županskih kandidatov. Tokrat sta na vrsti mestni občini Velenje in Kranj. Tako v eni kot v drugi so precejšnje težave z dostopnostjo do primarnega zdravstva, v Kranju bode v oči še prihodnost regijske bolnišnice. Kakšna bo perspektiva po zaprtju premogovnika v Velenju, kakšni ukrepi za integracijo priseljencev in nenazadnje, kako do boljše prometne povezljivosti in učinkovitejše stanovanjske politike. Volilni soočenji iz Velenja in Kranja pripravljata Metka Pirc in Aljana Jocif.
V Avstraliji živeča Korošica, ki izdeluje eksplozivo za rudnike, je kupila nekdaj največji turistični biser Koroške Rimski vrelec in uredila fontano z zdravilno 'Hotuljsko slatino'.
Pred stoletjem je majhni koroški vasici Libeliče povsem na meji z Avstrijo uspelo nepredstavljivo. Z uporom so uspeli prestaviti državne meje, ki so jih začrtale takratne velesile in se vrniti k matičnemu narodu. Na znamenitem Koroškem plebiscitu 10. oktobra 1920 so bile Libeliče priključene Avstriji. Kar dve leti pa so si domačini prizadevali, da bi se vrnili k matični domovini. Njihov uspeh je postal simbol narodne zavesti, upora in zmage. Vrhunec praznovanj ob 100-letnici bo to nedeljo v Libeličah.
Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Začeli smo ga s pogovorom z županjo Romano Lesjak in predsednikom tukajšnjega turističnega društva Janijem Hercogom, med njim pa nas je presenetil celo kralj Matjaž!
Zaradi podivjanih cen energentov je pred nami negotova zima. In čeprav Slovenija v prehodnem obdobju in še posebej ob oktobrskem remontu krške nuklearke stavi na rudarje in velenjski premogovnik, je izhod iz odvisnosti od premoga neizogiben, če želimo ohraniti okolje. Najmlajše slovensko mesto, ki ob pomoči TEŠ-a ogreva 40.000 gospodinjstev, je na prelomnici. Na včerajšnji mednarodni konferenci v Velenju so predstavili akcijski načrt, kako doslej ustaljeni daljinski sistem ogrevanja nadomestiti z razpršenimi viri: sončne elektrarne, toplotne črpalke in v hladnih mesecih še biomasa. Da je to prava pot, je ocenil tudi Florian Woitek z Generalnega direktorata za energijo pri Evropski komisiji. Tudi sam prihaja iz premogovne regije, iz okolice Leipziga, a kot je povedal v pogovoru z novinarko Metko Pirc, se bodo najbrž tudi Nemci zgledovali po naših rešitvah.
V terenskem studiu Prvega v Velenju smo gostili Janjo Garnbret, ta hip najboljšo plezalko na svetu. O vseh prevoženih kilometrih na trening in premaganih višincih se je z njo pogovarjala Metka Pirc.
Razmere v energetiki so napete. Energija se draži, razmere na trgih energentov so kaotične. Kako je naš elektroenergetski sistem pripravljen na krizo, bo obratovanje zanesljivo, kako bomo proizvajali elektriko? Kakšne so zmogljivosti sistemskih elektrarn ob napovedanem remontu krške nuklearke? Koliko več še lahko proizvede šoštanjska termoelektrarna in pod kakšnimi pogoji? Ali v obdobju ohlajanja evropskega gospodarstva in nestabilnega gospodarskega okolja še lahko sledimo okoljskim zahtevam in povečujemo delež obnovljivih virov energije, tudi glede na izjemno sušno leto, ki je oklestilo proizvodnjo hidroelektrarn? Na vsa ta vprašanja odgovarjamo v terenski oddaji iz Velenja z voditeljico Metko Pirc. Komentiramo tudi torkove predloge evropske komisije za ukrepanje proti špekulantom na energetskih trgih in sprejemanje energetskega svežnja na torkovi izredni seji državnega zbora. Gostje: Bojan Kumer, minister za infrastrukturo; dr. Viktor Vračar, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne, HSE; dr. Janez Rošer, generalni direktor Premogovnika Velenje; dr. Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru.
Izjemno zahtevno in z gospodarskega vidika zanimivo jeklo, ki ga izdelujejo na Koroškem je na novi razstavi v galeriji Ravne postalo umetniško delo. Razstava Industrija jekla prinaša kose orodnega jekla, tudi takega, ki ga na Koroškem izdelujejo za potrebe izjemno zahtevne letalske industrije. Jeklene odkovke je s pomočjo razvojnih inženirjev Sij Metala Ravne umetnik Tobias Putrih iztrgal iz proizvodnega procesa in jih spremenil v umetniška dela. Že sama postavitev jeklenih odkovkov je bila tudi za snovalce razstave velik zalogaj. Premagali so ga s pomočjo inženirjev in jeklene kose nameščali z magneti. Ravne slovijo kot mesto Forma vive. Kipar Tobias Putrih je zato v to koroško gospodarsko središče že vpet in sicer s stanovanjskim modusom R v naselju Javornik. Z razstavo Industrija jekla so poudarili 400 letno tradicijo železarstva in se po drugi strani navezali ravno na Forma vivo Ravne, ki prinaša 36 jeklenih skulptur v mestu in okolici. Foto: Galerija Ravne
Letošnjega poletja so se v Slovenj Gradcu še posebej veselili, saj se lahko ohladijo v povsem novem bazenu in to kar v središču mesta. Gre za največjo naložbo v Slovenj Gradcu v zadnjih letih, kjer pa bo kmalu tudi park urbanih športov. S tem naj bi Slovenj Gradec postal zanimiv tudi v vseslovenskem merilu.
Lovro Kuhar, ki je ustvarjal pod psevdonimom Prežihov Voranc je še danes pomemben del identitete Slovencev. Za Korošce, od koder izhaja, pa je vedno pomenil še nekaj več. 130 let je minilo od njegovega rojstva in ob tej priložnosti se srečujejo na Prežihovi bajti. Letos že okroglih, 20-tič. Na srečanju je bila tudi naša dopisnica Metka Pirc.
Kar v cestnem kolesarstvu pomenita Tadej Pogačar in Primož Roglič, je za svetovno gorsko kolesarstvo Vid Peršak. Eden najboljših gorskih kolesarjev na svetu prihaja iz majhne vasice Šentanel na Koroškem. Svoje znanje in veščine prenaša naprej, na otroke, za katere zadnja leta pripravlja kolesarski kamp. Ta je polno zaseden z otroki z vse Slovenije. Vid Peršak je velik vzor mladim kolesarjem, pa ne le zaradi kolesarskih veščin. Da je lahko kupil svoje prvo tekmovalno kolo, je takrat nabiral borovnice. V reportaži Metke Pirc pa boste slišali tudi, kako se je soočil s kačo na progi svojega prvega tekmovanja v Italiji.
Koroška prinaša dve urejeni kolesarski poti. Po Dravski dolini je speljan del Dravske kolesarske poti, od Slovenj Gradca proti Mislinji pa vodi urejena pot po nekdanji trasi enotirne železnice, poimenovane Štrekna. več o akutalni in prihajajoči ponudbi in možnostih za kolesarje pa v tokratnem Lokalnem času dopisnica Metka Pirc.
