Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Uredništvo za dopisništva v Sloveniji

Metka Pirc

76 prispevkov



30.9.2022

Zasebna investitorka v Kotljah prenovila Rimski vrelec

V Avstraliji živeča Korošica, ki izdeluje eksplozivo za rudnike, je kupila nekdaj največji turistični biser Koroške Rimski vrelec in uredila fontano z zdravilno 'Hotuljsko slatino'.


30.9.2022

Leta 1922 so domoljubni Libeličani obrnili tok zgodovine

Pred stoletjem je majhni koroški vasici Libeliče povsem na meji z Avstrijo uspelo nepredstavljivo. Z uporom so uspeli prestaviti državne meje, ki so jih začrtale takratne velesile in se vrniti k matičnemu narodu. Na znamenitem Koroškem plebiscitu 10. oktobra 1920 so bile Libeliče priključene Avstriji. Kar dve leti pa so si domačini prizadevali, da bi se vrnili k matični domovini. Njihov uspeh je postal simbol narodne zavesti, upora in zmage. Vrhunec praznovanj ob 100-letnici bo to nedeljo v Libeličah.


30.9.2022

Črna na Koroškem gradi svojo turistično prepoznavnost

Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Začeli smo ga s pogovorom z županjo Romano Lesjak in predsednikom tukajšnjega turističnega društva Janijem Hercogom, med njim pa nas je presenetil celo kralj Matjaž!


22.9.2022

Kako sisteme daljinskega ogrevanja preobraziti v bolj zelene?

Zaradi podivjanih cen energentov je pred nami negotova zima. In čeprav Slovenija v prehodnem obdobju in še posebej ob oktobrskem remontu krške nuklearke stavi na rudarje in velenjski premogovnik, je izhod iz odvisnosti od premoga neizogiben, če želimo ohraniti okolje. Najmlajše slovensko mesto, ki ob pomoči TEŠ-a ogreva 40.000 gospodinjstev, je na prelomnici. Na včerajšnji mednarodni konferenci v Velenju so predstavili akcijski načrt, kako doslej ustaljeni daljinski sistem ogrevanja nadomestiti z razpršenimi viri: sončne elektrarne, toplotne črpalke in v hladnih mesecih še biomasa. Da je to prava pot, je ocenil tudi Florian Woitek z Generalnega direktorata za energijo pri Evropski komisiji. Tudi sam prihaja iz premogovne regije, iz okolice Leipziga, a kot je povedal v pogovoru z novinarko Metko Pirc, se bodo najbrž tudi Nemci zgledovali po naših rešitvah.


14.9.2022

Ko so me doma iskali, so pogledali gor in me našli na najvišji veji

V terenskem studiu Prvega v Velenju smo gostili Janjo Garnbret, ta hip najboljšo plezalko na svetu. O vseh prevoženih kilometrih na trening in premaganih višincih se je z njo pogovarjala Metka Pirc.


13.9.2022

Energetska prihodnost Slovenije – v rokah špekulantov in Unije?

Razmere v energetiki so napete. Energija se draži, razmere na trgih energentov so kaotične. Kako je naš elektroenergetski sistem pripravljen na krizo, bo obratovanje zanesljivo, kako bomo proizvajali elektriko? Kakšne so zmogljivosti sistemskih elektrarn ob napovedanem remontu krške nuklearke? Koliko več še lahko proizvede šoštanjska termoelektrarna in pod kakšnimi pogoji? Ali v obdobju ohlajanja evropskega gospodarstva in nestabilnega gospodarskega okolja še lahko sledimo okoljskim zahtevam in povečujemo delež obnovljivih virov energije, tudi glede na izjemno sušno leto, ki je oklestilo proizvodnjo hidroelektrarn? Na vsa ta vprašanja odgovarjamo v terenski oddaji iz Velenja z voditeljico Metko Pirc. Komentiramo tudi torkove predloge evropske komisije za ukrepanje proti špekulantom na energetskih trgih in sprejemanje energetskega svežnja na torkovi izredni seji državnega zbora. Gostje: Bojan Kumer, minister za infrastrukturo; dr. Viktor Vračar, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne, HSE; dr. Janez Rošer, generalni direktor Premogovnika Velenje; dr. Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru.


26.8.2022

Tobias Putrih: Industrija jekla

Izjemno zahtevno in z gospodarskega vidika zanimivo jeklo, ki ga izdelujejo na Koroškem je na novi razstavi v galeriji Ravne postalo umetniško delo. Razstava Industrija jekla prinaša kose orodnega jekla, tudi takega, ki ga na Koroškem izdelujejo za potrebe izjemno zahtevne letalske industrije. Jeklene odkovke je s pomočjo razvojnih inženirjev Sij Metala Ravne umetnik Tobias Putrih iztrgal iz proizvodnega procesa in jih spremenil v umetniška dela. Že sama postavitev jeklenih odkovkov je bila tudi za snovalce razstave velik zalogaj. Premagali so ga s pomočjo inženirjev in jeklene kose nameščali z magneti. Ravne slovijo kot mesto Forma vive. Kipar Tobias Putrih je zato v to koroško gospodarsko središče že vpet in sicer s stanovanjskim modusom R v naselju Javornik. Z razstavo Industrija jekla so poudarili 400 letno tradicijo železarstva in se po drugi strani navezali ravno na Forma vivo Ravne, ki prinaša 36 jeklenih skulptur v mestu in okolici. Foto: Galerija Ravne


17.8.2022

Bazenski kompleks v Slovenj Gradcu

Letošnjega poletja so se v Slovenj Gradcu še posebej veselili, saj se lahko ohladijo v povsem novem bazenu in to kar v središču mesta. Gre za največjo naložbo v Slovenj Gradcu v zadnjih letih, kjer pa bo kmalu tudi park urbanih športov. S tem naj bi Slovenj Gradec postal zanimiv tudi v vseslovenskem merilu.


11.8.2022

Jubilejno 20. srečanje na Prežihovi bajti: Vorančevi junaki so spet aktualni

Lovro Kuhar, ki je ustvarjal pod psevdonimom Prežihov Voranc je še danes pomemben del identitete Slovencev. Za Korošce, od koder izhaja, pa je vedno pomenil še nekaj več. 130 let je minilo od njegovega rojstva in ob tej priložnosti se srečujejo na Prežihovi bajti. Letos že okroglih, 20-tič. Na srečanju je bila tudi naša dopisnica Metka Pirc.


16.7.2022

Z nabiranjem borovnic do prvega gorskega kolesa

Kar v cestnem kolesarstvu pomenita Tadej Pogačar in Primož Roglič, je za svetovno gorsko kolesarstvo Vid Peršak. Eden najboljših gorskih kolesarjev na svetu prihaja iz majhne vasice Šentanel na Koroškem. Svoje znanje in veščine prenaša naprej, na otroke, za katere zadnja leta pripravlja kolesarski kamp. Ta je polno zaseden z otroki z vse Slovenije. Vid Peršak je velik vzor mladim kolesarjem, pa ne le zaradi kolesarskih veščin. Da je lahko kupil svoje prvo tekmovalno kolo, je takrat nabiral borovnice. V reportaži Metke Pirc pa boste slišali tudi, kako se je soočil s kačo na progi svojega prvega tekmovanja v Italiji.


16.6.2022

Na Koroško po doživetja in razglede s kolesom

Koroška prinaša dve urejeni kolesarski poti. Po Dravski dolini je speljan del Dravske kolesarske poti, od Slovenj Gradca proti Mislinji pa vodi urejena pot po nekdanji trasi enotirne železnice, poimenovane Štrekna. več o akutalni in prihajajoči ponudbi in možnostih za kolesarje pa v tokratnem Lokalnem času dopisnica Metka Pirc.


8.6.2022

Prvi na obisku v Šentanelu nad Prevaljami na kmetiji Koroš

Prvi odhaja na obisk na Koroško, ki velja za deželo kolesarjenja. Ne le po ravnini, tudi gorskega kolesarstva. Od tam izhajajo slovenski pionirji gorskega kolesarstva in prvi hotel za gorske kolesarje na svetu. V turistično izjemno privlačni vasici Šentanel nad občino Prevalje bomo pred mikrofon povabili organizatorje festivala Črna lukna. Gre za gorskokolesarski dogodek leta, ki k nam privablja na stotine najboljših svetovnih gorskih kolesarjev in je prava paša za oči, pa tudi izjemna turistična atrakcija. Pred preizkušnjo namreč poleg profesionalcev privabljajo tudi rekreativne tekmovalce. Z varne razdalje bodo dogajanje spremljali Metka Pirc, Jure K. Čokl in tonski mojster Vladimir Jovanovič.


11.5.2022

Onesnaženje polj s 'svinčeno' sadro – (kdaj) bo drama s Koroške dobila epilog?

Pred dobrim mesecem so koroški kmetje, predvsem v Mislinjski dolini, na njivah in travnikih namesto apna trosili s svincem onesnaženo sadro. Več kot 20 kmetij je v začetku pomladi uporabilo ta beli prah, da bi zemlja bolje obrodila. Številke kažejo izjemne razsežnosti. Gre za 510 ton snovi na 60 hektarih na območju Slovenj Gradca, Mislinje in Dravograda. A to ni prvi tak primer. Bi lahko s strožjim nadzorom in hitrejšim ukrepanjem tovrstna onesnaženja preprečili? Kako sanirati škodo in kako ukrepati v prihodnje? Na pragu nove kmetijske sezone na Koroškem ostajajo še brez rešitev. Kako bo k reševanju okoljskega kriminala prispevala nova evropska direktiva? O tem voditeljica Metka Pirc z dopisniškimi kolegi in sogovorniki. Gostje: - Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec, - Primož Marolt, direktor kmetijske inšpekcije, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, - Branko Podpečan, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, - Bernarda Podlipnik, direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor. Posneli smo tudi stališča predstavnikov policije in kmetov.


6.4.2022

Danica Hudrap, pranečakinja Prežihovega Voranca

Na Prevaljah nastaja muzej bralne značke, turiste pa privablja tudi Prežihova domačija in Vorančeva pot, ki se začne v Kotljah pri bakrenem pobiču s solzicami. Od tja vodi pot proti Rimskemu vrelcu. Sicer pa so bili Kuharjevi bolj reven rod, živeli so kot najemniki pri Kotniku. O tem, da je tam živel Voranc s starši danes priča le že spominska plošča.


6.4.2022

Tilen Hudrap: "Po tem koronskem obdobju pričakujem cvetoče obdobje za glasbenike"

V svojem glasbenem ustvarjanju obeležuje 20 letnico udejstvovanja in na leto zabeleži več kot 100 koncertov. Je tudi redni gost metalnega kampa v Tolminu. Gostili smo ga v mobilnem studiu Prvega na Ravnah na Koroškem.


6.4.2022

Cesta gre skozi Hudo luknjo, pokritost z internetom pa je luknjičasta kot rezina sira

Korošci bodo veseli, če bodo v naslednjih letih lahko pokrili vsaj 95% območja z internetnim oz. mobilnim signalom. Najhuje je v Črni na Koroškem, ki je tudi obmejna občina. Tam med epidemijo veliko otrok ni imelo možnosti šolanja na daljavo. Koroška pa je slabo dostopna tudi po cesti in prebivalci že leta čakajo na hitro cesto, ki naj bi predstavljala t. i. tretjo razvojno os. Tako kot cestne so jim tudi internetne in mobilne povezave dostopnejše prek sosednje Avstrije.


6.4.2022

Ravne na Koroškem

Prvi na obisku se bo mudil na Ravnah na Koroškem, ki s svojo rudarsko, železarsko, lesno-predelovalno in obrtniško tradicijo puščajo velik pečat v mozaiku industrijske in kulturne dediščine mežiške doline. Današnje mesto se je razvilo iz srednjeveškega trga Guštajn, ki so ga obdajali dvorci Javornik, Dobja vas in Ravne. Začetki jeklarske industrije na Ravnah so povezani s prvimi kovačnicami in žebljarnami v srednjem veku, ki so najverjetneje obratovale ob potoku Reka. Med najpomembnejšimi industrialci v Mežiški dolini so bili grofje Thurni, ki so na tem območju že od 17. stoletja iskali svinčevo rudo ter izdelovali železne in jeklene izdelke. V ravenski železarni so leta 1881 v Siemens-Martinovi peči začeli izdelovati talilno jeklo in tako postavili temelje jeklarske industrije v Guštajnu, ki se leta 1952 preimenuje v Ravne na Koroškem. Ravne so srce Koroške in mesto Forma Vive. Ravensko jeklo so kupovali Italijani, Španci, Portugalci, Francozi, Švicarji in Nemci, v začetku 20.stoletja pa tudi Brazilci. Ravne na Koroškem so bile v 19. stoletju industrijsko najrazvitejše območje na slovenskem. Železniška povezava Celovec - Maribor leta 1863 pa je prinesla nove spremembe v gospodarstvo in življenje ljudi. Renesančno-baročni dvorec Javornik iz 17.stoletja, ki stoji nad starim delom mesta, so začeli prenavljati oktobra lani, v letu dni pa bodo v njem uredili sodoben center starejših. Prostori centra bodo namenjeni socialno-varstvenim storitvam, kot so pomoč na domu, pomoč na daljavo, del centra bo namenjen tudi stanovalcem z demenco.


5.4.2022

Kako gospodarstvu zagotoviti razvojni preboj kljub posledicam vojne in pandemije

Slovensko gospodarstvo je na prelomnici, ključni za razvojni preboj, predvsem na področju umetne inteligence. Podjetja, ki bodo to obvladovala, bodo skokovito napredovala, ocenjuje Umar, a to se bo zgodilo tudi na račun tistih, ki ne bodo ujela vlaka produktivnosti. Koroška je regija z izrazitim industrijskim in izvoznim značajem, hkrati pa z izdelki, kakršen je robot za delo v bolnišnici, prodira tudi na področje visokih tehnologij. Kako jim to uspeva v regiji, ki slovi po slabih infrastrukturnih povezavah in odseljevanju mladih, in kako tudi sicer izkoristiti razvojne potenciale voditeljica Metka Pirc s sogovorniki v terenski oddaji iz Raven na Koroškem. Gostje: - Stanko Vrčkovnik, direktor podjetja Viptronik, - Sandi Markon, lastnik IT- skupine Stroka.si, - Darko Sagmeister, vodja oddelka za finance na Mestni občini Slovenj Gradec. V posnetih pogovorih svoja razmišljanja predstavljata tudi Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj ter Jure Knez v imenu Koroške regionalne razvojne agencije.


17.3.2022

Nas bo šok prisilil k hitrejšemu prehodu k zeleni energiji?

Rekordne cene energentov so po začetku vojne v Ukrajini ostro zarezale v naša življenja. Cilj Evropske unije je neodvisnost od ruskega trga, a to prinaša posledice pri oskrbi in višjih cenah. To bo vplivalo na vse ravni družbe, zato so to tudi ključna strateška vprašanja za družbo na sploh. Zaskrbljeni ljudje nameščajo toplotne črpalke in sončne elektrarne, industrija pa kriči po stabilni in cenovno konkurenčni elektriki. Ob vsem tem Evropa vztraja pri zelenem prehodu k okoljsko sprejemljivejšim virom energije. Si Slovenija lahko privošči naftni embargo? Bomo gradili nove plinske terminale? Kako bo to vplivalo na finančne trge in posledično na naša življenja? Kako bomo pridobivali elektriko in se ogrevali v prihodnje? O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: - Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - dr. Rafael Mihalič, predstojnik Katedre in laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, - Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Daniel Gregorič, finančnik, direktor podjetja Individa in partnerji. Predstavljamo tusi (posneta) stališča Benjamina Goleža, profesorja za finance na ameriški zasebni univerzi Notre Dame.


9.3.2022

Največje koroško smučišče Kope beleži rekorde

Največje koroško smučišče beleži rekorde. A zima na Kopah je še v polnem razmahu, Korošci pa veljajo za zavzete smučarje. Kljub zaostrenim časom je bilo to koroško središče smučanja vso sezono popolnoma zasedeno, vse kaže, da bo tudi spomladanska smuka obetavna. Na stotine otrok na Kopah naredi prve korake na snegu. Smučišče slovi tudi po avtodomarskem turizmu, hkrati pa izpostavljajo prednosti regijskega turizma, da bi tako parirali tudi smučiščem čez mejo. Enako pomemben kot zimski postaja letni turizem. Tudi zato načrtujejo širitev turizma na Kopah, kakršne v regiji še niso doživeli. Hkrati pa na Kopah nenehno iščejo sinergije med turizmom in ohranjanjem narave, tam namreč deluje center za promocijo zaščitenih habitatov Nature 2000, obnovili so nekdanje gozdarsko bivališče. Kdor išče umiritev, jo bo poiskal na bližnjih energetskih točkah.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt