Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Dopisniki Uredništva zunanjepolitičnih oddaj

Mojca Širok

36 prispevkov



15.4.2024

Evropski poziv k miru in razumu

Ali bo izredni vrh voditeljev EU, ki bo ta teden v Bruslju in ki bi moral biti posvečen gospodarstvu, zdaj zasenčilo dogajanje na Bližnjem vzhodu? Zakaj mladi na Nizozemskem tako težko pridejo do stanovanja, kljub temu, da ne gre za pomanjkanje denarja?


4.4.2024

Analiza mandata - pogovor z evropskimi poslanci

Čez dva meseca se bodo odprla prva volišča, državljani Evropske unije bodo izbirali nov Evropski parlament. Ob koncu tega mandata smo v Bruslju povabili na pogovor poslanke in poslance iz Slovenije. Govorili so o ključnih temah, ki so zaznamovale zadnjih pet let, o odzivanju na krize in izzive, moči evropskega združevanja in grožnjah evropski enotnosti. Gostitelja razprave sta dopisnika iz Bruslja Mojca Širok in Igor Jurič.


2.4.2024

Von der Leyen pod drobnogledom evropskega javnega tožilstva zaradi pogajanj o cepivu proti covidu

Na sedanjo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki se bo potegovala za naslednji mandat na tem položaju, letijo obtožbe. Evropsko javno tožilstvo preiskuje sume kaznivega dejanja v zvezi s pogajanji o cepivu za covid. Bruseljska dopisnica Mojca Širok nam je pojasnila, kako bo to vplivalo na kariero ene najvplivnejših žensk in na bližajoče se evropske volitve.


29.1.2024

Francoska kmetovalka: Včasih dve uri na teden, zdaj dve uri na dan za birokracijo

Več evropskih držav so v zadnjih tednih zajeli protesti kmetov, nezadovoljnih zaradi ukrepov nacionalnih oblasti, pa tudi regulacije in okoljskih ciljev, določenih na ravni EU. Belgija je edina država v EU, kjer se cene stanovanjskih najemnin dvigujejo vsako leto v skladu z inflacijo. Lansko ter začetek letošnjega leta v tem pogledu najemnikom nista ravno naklonjena. Marsikdo pomisli, da bi si stanovanjski problem rešil in izpolnil še kakšno željo z dobitkom pri igrah na srečo. A tudi tu se obeta poostren zakon o igrah na srečo, ki ga pripravlja belgijska zvezna vlada.


27.11.2023

Zmaga nizozemske skrajne desnice slaba novica za Evropo

Na Nizozemskem je prepričljiva zmaga desničarskega politika Geerta Wildersa, ki je na parlamentarnih volitvah zbral zajeten, skoraj četrtinski delež volilnih glasov, sprožila pravi politični potres, ki je močno stresel tudi ustanove Evropske unije. Politični veteran z najdaljšim parlamentarnim stažem na Nizozemskem, ki bi zaprl mošeje in islamske šole, prepovedal Koran, močno omejil priseljevanje ter dodeljevanje azila, državo odpeljal iz Evropske unije in ustavil nizozemsko dobavo orožja Ukrajini, je po desetletju politične osame najverjetnejši kandidat za sestavo nove tamkajšnje vlade. Kdo bi šel z njim v koalicijo? Kaj bi njegova vlada pomenila za vlogo in vpliv Nizozemske na evropskem političnem parketu? Je njegova zmaga veter v jadra drugim evropskim desničarjem in preroško znamenje pred evropskimi volitvami? Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.


28.8.2023

Po sledeh kokaina

Trgovina z mamili je med najdonosnejšimi kriminalnimi posli na svetu, najpomembnejši trg za južnoameriški kokain pa je po navedbah preiskovalcev v prejšnjem desetletju postala Evropa. Glavna vrata za pošiljke kokaina, s katerimi kriminalne organizacije na evropskem trgu služijo milijone evrov, so belgijska in nizozemska pristanišča, v katerih vsako leto zasežejo rekordne količine mamil. Najbolj na udaru je belgijski Antwerpen, za Rotterdamom drugo največje evropsko pristanišče. Belgijske oblasti so samo lani tam zasegle 110 ton kokaina, tretjino več kot leto prej. A preiskovalci opozarjajo, da je to samo kaplja v morje. Kriminalne organizacije, ki nadzorujejo donosni posel, so vedno korak pred njimi, nasilni obračuni med kriminalci pa so prerasli že v pravo mafijsko vojno. Več v ponovitvi oddaje.


29.5.2023

Po sledeh kokaina

Trgovina z mamili je med najdonosnejšimi kriminalnimi posli na svetu, najpomembnejši trg za južnoameriški kokain pa je po navedbah preiskovalcev v preteklem desetletju postala Evropa. Glavna vrata za pošiljke kokaina, s katerimi kriminalne organizacije na evropskem trgu služijo milijone evrov, so belgijska in nizozemska pristanišča, v katerih vsako leto zasežejo rekordne količine mamil. Najbolj na udaru je belgijski Antwerpen, za Rotterdamom drugo največje evropsko pristanišče. Belgijske oblasti so samo lani tam zasegle 110 ton kokaina, tretjino več kot leto prej. A preiskovalci opozarjajo, da je to zgolj kaplja v morje. Kriminalne organizacije, ki nadzorujejo donosni posel, so vedno korak pred njimi, nasilni obračuni med kriminalci pa so prerasli že v pravo mafijsko vojno.


29.5.2023

Kdo si želi še en mandat v EU institucijah? Vsi!

Včeraj je potekal tako imenovani bruseljski tek, na katerem je sodelovalo 42.000 tekačev, tudi veliko Slovencev. Zakaj je tek postal prava bruseljska znamenitost? V Bruslju imajo sistem odlaganja smeti v vrečke, poznati je treba celo paleto barv in jih povezati s pravo vrsto odpadkov, zdaj so zamenjali režim pobiranja in še zlasti bruseljska predmestja so spominjala na južnoitalijanska mesta v času stavke smetarjev. Začelo se je ogrevanju motorjev politike pred evropskimi volitvami, ki bodo čez leto dni; kdo si želi še en mandat, denimo bi Ursula Von der Leyen rada še en mandat vodila Evropsko komisijo?


1.5.2023

Praznik dela tudi v Bruslju, kjer je zaposlenih okrog 1000 Slovencev

Stopnja brezposelnoti je bila lani v Sloveniji nižja od povprečja Evropske Unije, znašala je 3,9 odstotka. Najvišja je bila recimo v Španiji – 12,6 odstotka. Kako se je na tem področju izkazala dežela piva in čokolade?


7.3.2023

Po Franciji množične stavke in protesti zaradi predlagane pokojninske reforme

V Franciji danes vnovič potekajo stavke in množični protesti proti reformi pokojninskega sistema. Šole so zaprte in promet ohromljen. O tem, ali so protesti miroljubni, ali je reforma nujno potrebna, pa tudi o odzivih predsednika Macrona v pogovoru z našo dopisnico Mojco Širok.


6.3.2023

Kultiviran protest brez ognja in pečenih hrenovk

Kmetom v Belgiji je prekipelo. Iz Flandrije, večinoma kmetijskega severnega dela države, so v petek s traktorji prišli v Bruselj in za več ur ohromili mesto. Zakaj? Kaj je novega v aferi Katargate? Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen se odpravlja v ZDA – kakšni so trenutni čezatlantski odnosi?


23.1.2023

Katargate

Preiskava belgijskega tožilstva o korupciji, s katero naj bi si Katar, pa tudi Maroko, kupovala vpliv v Evropskem parlamentu, je temeljito pretresla evropske ustanove. Evropski poslanci so po odstavitvi Grkinje Eve Kajlí, ki je v središču škandala, izvolili novega podpredsednika parlamenta, za druga dva evropska poslanca, ki sta vpletena v afero, imenovano Katargate, pa so sprožili postopek za odvzem poslanske imunitete. Domnevni vodja korupcijske mreže, nekdanji evropski poslanec iz Italije Antonio Panzeri, je medtem v zameno za milejšo kazen privolil v sodelovanje z belgijskim tožilstvom. Evropski poslanci so se zavzeli za vrsto ukrepov, ki bi med drugim izboljšali preglednost poslanskih stikov z lobisti. Številni se sprašujejo, zakaj šele zdaj, predvsem pa, kaj še bo razkrila afera. Je šlo za nekaj gnilih jabolk ali le za vrh ledene gore?


24.10.2022

Lastnik bruseljske restavracije prosi za 1 evro

V Bruslju protesti proti slabim okoljskim politikam nekaterih vlad članic EU. Energetska draginja kaže zobe, energetska revščina ni več omejena samo na ljudi z najnižjimi prihodki. Denimo, lastnik verige tajskih restavracij v Belgiji obiskovalce prosi za prispevek v višini 1 evra, da bi lahko plačal račune za zemeljski plin. V luči reševanja energetske krize, se zdi, da so dovoljeni vsi odpustki…. tudi raba fosilnih goriv. Belgija prav tako še ne bo zapirala jedrskih elektrarn


24.10.2022

Lastnik bruseljske restavracije prosi za 1 evro

V Bruslju protesti proti slabim okoljskim politikam nekaterih vlad članic EU. Energetska draginja kaže zobe, energetska revščina ni več omejena samo na ljudi z najnižjimi prihodki. Denimo, lastnik verige tajskih restavracij v Belgiji obiskovalce prosi za prispevek v višini 1 evra, da bi lahko plačal račune za zemeljski plin. V luči reševanja energetske krize, se zdi, da so dovoljeni vsi odpustki…. tudi raba fosilnih goriv. Belgija prav tako še ne bo zapirala jedrskih elektrarn


1.8.2022

Češko predsedovanje EU v znamenju ukrajinske vojne

Češka v drugi polovici tega leta predseduje Svetu Evropske unije. Tako kot Slovenija predseduje drugič po vstopu v Unijo leta 2004. Za geslo si je izbrala besede svojega pokojnega predsednika Vaclava Havla iz njegovega govora ob podelitvi nagrade Karla Velikega v Aachnu leta 1996: Evropa kot naloga – premisliti, obnoviti, okrepiti. Po ruskem napadu na Ukrajino je morala program predsedovanja v celoti oblikovati na novo. Prednostne naloge so zdaj povsem v znamenju razmer v Ukrajini, pa tudi gospodarskih in socialnih posledic vojne za Evropo. Češka zaradi geografske bližine in zgodovinske izkušnje ukrajinsko vojno še posebej občuti. Država, ki je po migrantski krizi leta 2015 ostro zavračala sprejem beguncev iz Sirije in Afganistana, gosti več kot 360 tisoč pribežnikov iz Ukrajine.


26.7.2022

Slovenski pastoralni center v Bruslju

V središču Bruslja, le dober kilometer od palače Evropskega parlamenta, že 22 let deluje Slovenski pastoralni center, katoliško duhovno središče za Slovence, ki živijo v Belgiji, na Nizozemskem in v Luxembourgu. Stavbi centra, v katerih so tudi prenočišča za slovenske študente in zaposlene v evropskih ustanovah, imata prav posebno zgodovino. Po osmih letih birokratskih zapletov sta zdaj končno dočakali začetek obnove, ki pa je vse prej kot preprosta. Zakaj, je preverjala naša bruseljska dopisnica Mojca Širok.


25.7.2022

Za Belgijce je Tadej Pogačar heroj kljub drugemu mestu

Aktualno v Bruslju in Belgiji z Mojco Širok.


16.5.2022

Eppur si muove - In vendar se vrti

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.


21.4.2022

Francija pred drugim krogom predsedniških volitev

V Franciji bo v nedeljo za približno 49 milijonov volilnih upravičencev potekal drugi krog predsedniških volitev, v katerem se bosta tako kot pred petimi leti pomerila kandidatka skrajne desnice Marine Le Pen in predsednik Emmanuel Macron. Razlika med njima je veliko bolj tesna kot na zadnjih volitvah, Macron bi po javnomnenjskih raziskavah zbral 54%, Le Penova pa 46 % glasov. Koliko so v francoski predvolilni kampanji prisotne evropske teme in kaj bi morebitna zmaga Le Penove pomenila za Evropsko unijo, pa v prispevku bruseljske dopisnice Mojce Širok.


21.3.2022

Bo Macron obdržal stalno prebivališče v Elizeju?

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt