Pločevinka danes praznuje 90 let. 24. januarja 1935 je prišla na trg, v njej pa je bilo pivo ameriške pivovarne Krueger Brewing. Nova vrsta embalaže je takoj postala hit, saj je bila v primerjavi s steklenicami in drugimi vrstami pakiranja lahka, stabilna in nelomljiva. Obletnica pa je dober povod za to, da smo našli nekoga, ki mu pločevinke predstavljajo več kot le obliko, v kateri je pijača. V oddaji Petek brez pravila gostuje Sašo Gošnik, zbirateljev pločevink, ki jih šteje v več tisoč primerkih.
10 dni je stara generacija, ki ji bomo do leta 2039 rekli kar generacija beta. Večina rojenih v tem obdobju bo doživela prehod v 22. stoletje, do leta 2035 pa bo generacija beta predstavljala 16 odstotkov svetovne populacije. To so in bodo otroci generacije Z, pa tudi milenijcev. Kakšni bodo in v kakšen svet vstopajo? O tem v Petku brez pravila, sogovornik je antropolog Dan Podjed.
Januar sicer res ni mesec, ko bi bila aktivnost vrtnarjenja visoka, a tudi v hladnejšem delu leta je treba poskrbeti, da rastline uspešno prezimijo. Kdaj se je najbolje ukvarjati s potaknjenci in kam z božično zvezdo ali posajenim prazničnim drevescem? Na vaša vprašanja bo v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjala doktorica biologije Blanka Ravnjak. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
Na drugi dan leta smo izmed nagrajencev posameznih epizod Vreč sreč izžrebali dva finalista. Slovo humanitarke Anite Ogulin, 75 let Radia Koper- Capodistria in Ježkov nagrajenec Boris Cavazza, zlati kapetan Goran Dragić in Noč zmaja, Luka Dončić v finalu lige NBA, tekmovanje pariških natakarjev, najstarejše vino na svetu, alternativne IG Nobelove nagrade in izumitelj karaok so bile teme s katerimi sta se spopadla finalista Vladka in Bojan.
Hranimo misli – že 250 let je naslov razstave, s katero so med drugim obeležili četrt tisočletja dolgo zgodovino Narodne in univerzitetne knjižnice. Leto 2024 je bilo tudi Maistrovo leto. Poleg tega v dvanajsti vreči sreče tudi nekaj imenitnih dosežkov slovenskih avtorjev na področju pisane besede.
Danes goduje sveti Štefan, ki velja za zavetnika konj, konjarjev, kočijažev in živine. V številnih krajih po vsej Sloveniji bodo danes pripravili tradicionalne blagoslove konj. Z najstarejšo in tudi najbolj množično prireditvijo se lahko pohvalijo v Šentjerneju. To tradicijo neprekinjeno ohranjajo že 166 let, v sprevodu od Šentjerneja do Dolenje Stare vasi pa se običajno zbere preko 100 konjenikov. V Lokalnem času pa bo govor tudi o konjereji na šentjernejskem polju, kjer paša konj preprečuje zaraščanje bolj strmih leg. Vse to z dopisnikom Jožetom Žuro.
Za nami je še eno izjemno leto slovenskega kolesarstva.
V drugi letošnji vreči sreče del glasbenega dogajanja iztekajočega se leta. Kdo je najvplivnejša osebnost v glasbi leta 2024, kdo je imel letos največji koncert, kdo je odpovedal koncertno turnejo, kdo je spet skupaj, kdo ima rekordno število nominacij za grammyje, kdo je pobral največ nagrad brit, o genialnosti katerih glasbenikov se bodo učili študenti na ameriških univerzah in katera velika, ugledna imena slovenske in svetovne glasbene scene so se poslovila v letu 2024.
Glasni zvoki pirotehnike so neprijetni za številne, še posebej pa so stresni za živali. Kako pomagati, ko pri psu ali mački opazimo tresenje, skrivanje oziroma vedenje, ki nakazuje na njihovo nelagodje? V petkov Svetovalni servis smo povabili Urško Drobnič, dr. vet. med., iz veterinarske ambulante Animavet, ki bo odgovarjala na vprašanja v povezavi z zdravjem hišnih ljubljenčkov. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
Smo v času prednovoletnih druženj, tako zasebnih kot poslovnih, za vsa pa veljajo pravila, ki jih narekuje bonton. Kaj se spodobi in kaj ne, kakšna darila so primerna, kako jih izročiti in sprejeti? Kaj predpisuje bonton pri praznično pogrnjeni mizi? Torkov Svetovalni servis namenjamo pravilom lepega vedenja, s poudarkom na prazničnem času. O tem s strokovnjakinjo za kulturo vedenja in protokol Bojano Košnik Čuk. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
Spletna skupnost Zanke čez planke šteje nekaj več kot 300 članov, ki pa se srečujejo tudi živo. Pletejo, kvačkajo, štejejo zanke in izmenjujejo nasvete ter morebitne zagate pri ustvarjanju novih vzorcev. Nastajajo kape, šali, puloverji, rokavice pa tudi novi navdušenci nad omenjeno ročno spretnostjo, ki je vedno bolj priljubljena tudi pri mlajši generaciji.
Prva senzorična deprivacijska komora ima letnico 1954. Zdravnik, nevroznanstvenik, psihiater, filozof John C. Lilly jo je razvil na podlagi poglobljene analize faktorjev, ki vplivajo na kvaliteto počitka in regeneracije. Sodobno različico, ki izgleda kot školjka, ima tudi Floating Island Ljubljana, kjer so za Petek brez pravila razložili koncept, potek in pomen t.i. umetnosti lebdenja ter izkušnjo breztežnosti s soljo nasičeni vodi. V popolni tišini, trdi temi in odsotnosti vseh dražljajev.
V mesecu požarne varnosti – v oktobru – so v Narodnem muzeju Slovenije izvedli vajo evakuacije v primeru požara, z namenom reševanja življenj in kulturne dediščine. Sodelovalo je več institucij, ključni besedi pri tem pa sta sodelovanje in sistem. V Petku brez pravila spregovorimo o pravilih (in sistemu) v primeru požara v omenjenem muzeju, zapletenem odpiranju vitrin in varnih točkah za dragocene arheološke predmete. Sogovornik: Gorazd Lemajič, vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije.
Kmetija Čehovin je družinska kmetija, katere korenine segajo v leto 1880. Sašo Čehovin in Jasna Babič pa sta ji pred slabim desetletjem izbrala ime Turistična kmetija Red Fairytale – rdeča pravljica. V osrčje podeželja slovenske Istre in v naselje, ki je znano tudi po prvi vinski fontani v Sloveniji, se je odpeljala Nadia Petauer.
Kje končajo obleke, obutev in modni dodatki, ki jih odložimo v zabojnike za zbiranje tekstila? Na to osrednje vprašanje v oddaji Petek brez pravila odgovori Dejan Komparič iz družbe Humana. Kljub temu, da gre pri omenjeni dejavnosti za prepletanje humanitarnosti in ekologije pa v tovrstnih zabojnikih nemalokrat končajo izdelki, ki so neprimerni za ponovno uporabo. Kaj sme v zabojnike, kaj ne in kaj vse je že bilo v (ali ob) njih?
Oktober je običajno mesec, ko se začnemo spraševati, ali je že čas, da rastline, ki niso prilagojene na mraz, prestavimo v notranje prostore. Kam, kdaj in kako? Na vprašanja o najpogostejših težavah s prezimovanjem rastlin pa tudi o skrbi za sobne rastline v hladnejših mesecih bo v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjala doktorica biologije Blanka Ravnjak. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
V luči Festivala stripa Tinta, ki te dni poteka v prestolnici se v Petku brez pravila pogovarjamo z enim izmed pobudnikov omenjenega festivala in tudi vzornim promotorjem tega verbalno-vizualnega medija. Ilustrator, prevajalec, založnik in filozof Izar Lunaček bo v etru Prvega pred sedmo. O tem, kako strip nastane, zakaj ni nujno, da je prisotno besedilo in kako strip uporabiti kot orodje za učenje tujih jezikov oziroma za vzgojno-izobraževalne namene.
Druga sobota v mesecu septembru je tradicionalno svetovni dan prve pomoči in priložnost, da spomnimo na pomembnost poznavanja temeljnih postopkov oživljanja, ki lahko rešijo življenje. V sredinem Svetovalnem servisu bo Primož Velikonja iz Zdravstenega doma Kočevje odgovarjal na vprašanja, kako ukrepati ob nujnih zdravstvenih stanjih, zakaj je ob srčnem zastoju pomembna uporaba defibrilatorja ter kje in kako potekajo tečaji prve pomoči.
V Slovenskem planinskem muzeju si podajata roki preteklost in sedanjost, predvsem pa je interaktivnost tista, ki obiskovalcu nudi vpogled v bogato slovensko planinsko tradicijo in njen pomen. Stalna razstava je zasnovana kot muzejska pripoved, ki jo doživljamo skozi vzpon na goro. Tokratni naPOTki nas torej peljejo na več ciljev in poti, vse pa se bo dogajalo v Mojstrani. Tam je bila Nadia Petauer.
Aktualna vremenska napoved za konec tedna 30. 8.-1. 9. Pripravil: Matija Klančar, ARSO