Iskanje
Majsko Ime meseca na Valu 202 je Marijan Kogej, najizkušenejši član idrijske godbe, ki enega najstarejših pihalnih orkestrov v Evropi s svojim klarinetom bogati že 75 let, sam pa pravi, da mu muziciranje pomeni vse, sicer bi se mu že zdavnaj odrekel. Godbeno društvo rudarjev Idrija letos obeležuje 360 let glasbe, tradicije in tovarištva. Foto: Robert Zabukovec
4 min • 02. 06. 2025
V Cerknem so z nizom dogodkov zaznamovali 80 let od izvedbe Partizanskih smučin, edinstvenega športnega tekmovanja med drugo svetovno vojno, poznanega tudi kot partizanska smučarska olimpijada. 20. in 21. januarja 1945 so se borci v takrat osvobojenem Cerknem, vendar še vedno sredi vojne vihre, pomerili v veleslalomu, smučarskih skokih in patruljnem teku. Tekmovanje je spremljala množica ljudi, zavezniška letala pa so med tekmo v skokih odvrgla pomoč. Dogodku so se sredi meseca poklonili z odprtjem panojske razstave in spominske poti. Podrobneje pa v prispevku Nine Brus.
8 min • 25. 04. 2025
Idrijčan Jože Pavšič je upokojeni rudar in dolgoletni vodič po turističnem delu rudnika Antonijev rov. Je prepoznaven obraz s promocijskih slik in panojev, ki vabijo na ogled 500-letne dediščine rudnika živega srebra. Rad se pošali, rad ima stare idrijske besede in zelo rad je vodič. Kot je dejal, rudar v naslednjem življenju ne bi več bil, vodič pa z velikim veseljem. Ta konec tedna znova nastopa v gledališki predstavi Jašek sreče, ki je pravzaprav voden ogled rudnika, obogaten z igranimi prizori.
12 min • 12. 04. 2025
Med mesti in kraji, kjer se na kulturni praznik še posebej veliko dogaja, sta tudi Kranj in Vrba na Gorenjskem, ki sta tesno povezana z življenjem in dediščino Franceta Prešerna. Kulturno pohodniški utrip je danes preverila Nina Brus.
5 min • 08. 02. 2025
Na osrednjem umetniškem spektaklu ob odprtju Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica bo nastopilo tudi Godbeno društvo rudarjev Idrija. Ena najstarejših godb na svetu v tem letu zaznamuje častitljivih 360 let obstoja. Za letnico začetka idrijske godbe na pihala namreč velja leto 1665. Do nje se je po poglobljeni raziskavi dokopal zgodovinar Janko Trošt, omenjena pa je tudi v znameniti Slavi Vojvodine Kranjske iz leta 1689. V tem času je idrijska "plehmuska" preživela številne viharje, od finančnih kriz in vojn do notranjih trenj. Ob visokem jubileju šteje nekaj več kot 70 aktivnih članic in članov, ki so v povprečju stari 26 do 27 let. Njmlajša ima 11 let, najbolj izkušen pa 88. Godbeno društvo rudarjev Idrija je vpisano v register žive dediščine pri ministrstvu za kulturo.
10 min • 06. 02. 2025
Pediater Miloš Símov je odraščal v Pirotu v Srbiji in je po končanem študiju na medicinski fakulteti v Nišu prišel v Slovenijo. Pred 12-imi leti se je zaposlil v Zdravstvenem domu Idrija, zdaj je tudi strokovni vodja te ustanove. Čeprav sprva ni razmišljal o pediatriji, mu nikdar niti za trenutek ni bilo žal, da se je na pobudo takratne direktorice odločil prav za to specializacijo. Njegova ambulanta je odeta v živahne barve, polna je pisanih igrač in risbic. Njegova zdravniška halja ni bela, ampak modra in okrašena z junaki iz risank. Te ima tudi na nogavicah. Zelo je priljubljen tako pri malih pacientih kot pri sodelavcih, saj širi dobro voljo in optimizem. Rad ima naravo in hribe, je navdušen ribič,
12 min • 11. 01. 2025
Pediater Miloš Simov je odraščal v Pirotu v Srbiji in je po končanem študiju na medicinski fakulteti v Nišu prišel v Slovenijo. Pred 12 leti se je zaposlil v Zdravstvenem domu Idrija, zdaj je tudi strokovni vodja te ustanove. Čeprav sprva ni razmišljal o pediatriji, mu nikdar niti za trenutek ni bilo žal, da se je na pobudo takratne direktorice odločil prav za to specializacijo. Njegova ambulanta je odeta v živahne barve, polna je pisanih igrač in risbic. Njegova zdravniška halja ni bela, ampak modra in okrašena z junaki iz risank. Te ima tudi na nogavicah. Zelo je priljubljen tako pri malih pacientih kot pri sodelavcih, saj širi dobro voljo in optimizem. Rad ima naravo in hribe, je navdušen ribič, je med drugim povedal Nini Brus, ki ga je povabila na pogovor. Posnela sta ga 24. decembra, nekaj ur pred tem, preden je doktor Simov z družino odletel na obisk k sorodnikom in prijateljem v rodno Srbijo.
13 min • 04. 01. 2025
Tokrat bo ekipa Prvega na obisku v Tehniškem muzeju v Bistri, kjer so nedavno na ogled postavili še dve zanimivi razstavi. Na prvi z naslovom »Pravljična tehnika« so muzejske predmete domiselno povezali s pravljicami in pravljičnimi junaki, na drugi z naslovom »Glas preteklosti« pa je predstavljena impozantna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Slišati pa je mogoče tudi prepoznavne glasbene avize našega radia. Tehniški muzej se po novem lahko pohvali tudi z nagrado ICOM Slovenija za delo na mednarodnem področju. Prejeli so jo za razstavo Halo! Kje si? Mobi zgodbe iz Slovenije in Nemčije. Kljub številnim uspehom pa se Tehniški muzej spopada tudi z izzivi.
23 min • 27. 11. 2024
V Sloveniji je 80 do 90 vodnikov reševalnih psov. V povprečju imajo 50 iskalnih in reševalnih akcij na leto. Za eno akcijo običajno aktivirajo šest do sedem vodnikov in njihovih psov. Na vadbenem poligonu v Logatcu smo obiskali skupni trening članov tamkajšnjega Športno-kinološkega društva.
10 min • 14. 11. 2024
Ob svetovnem dnevu varstva živali, ki ga zaznamujemo 4. oktobra, smo se v oddaji »Lokalni junak« pogovarjali z inštruktorico za šolanje psov vodnikov in pomočnikov, izkušeno kinologinjo Majo Golob. V svoji več kot 30-letni karieri je izšolala približno 100 psov, ki so ali še pomagajo slepim in slabovidnim, invalidom na vozičkih, gluhim, diabetikom, alergikom, epileptikom in avtistom. Kot prva na svetu je izurila psa, ki zazna in nakaže gluten v hrani. Nekaterim lastnikom psi dobesedno rešujejo življenje, drugim pomagajo, da lahko živijo samostojno. Maja Golob je od nekdaj velika ljubiteljica živali, dolgoletna vzrediteljica sibirskih huskyjev in tudi po vseh teh letih še vedno uživa pri delu s psi. Ena od njenih štirinožnih učenk jo je spremljala na intervjuju, ki sta ga z Nino Brus posneli v Slovenski Bistrici.
13 min • 05. 10. 2024
Ob svetovnem dnevu varstva živali, ki ga zaznamujemo 4. oktobra, smo se pogovarjali z inštruktorico za šolanje psov vodnikov in pomočnikov, izkušeno kinologinjo Majo Golob. V svoji več kot 30-letni karieri je izšolala približno 100 psov, ki so ali še pomagajo slepim in slabovidnim, invalidom na vozičkih, gluhim, diabetikom, alergikom, epileptikom in avtistom. Maja Golob je od nekdaj velika ljubiteljica živali, dolgoletna vzrediteljica sibirskih huskyjev in tudi po vseh teh letih še vedno uživa pri delu s psi. Nekaj poudarkov: Zanimivo je, da si slepi zaželijo točno določeno barvo psa vodnika; recimo črno psico ali svetlo rumeno. Potem jim razložim, da pač barva res ni pomembna, ampak karakter psa. Lahko izšolam svetovnega prvaka, ampak če človek na drugi stran psa ne bo mogel obvladati, nisem naredila nič. Pse se je preveč počlovečilo. Od leta 1993 vzrejam sibirske huskyje in ne predstavljam si, da bi jih imela na kavču. To so psi, ki potrebujejo naravo, mraz in je prav, da so zunaj. Določeni psi morajo ostati prvinski.
9 min • 04. 10. 2024
Partizanska bolnica Franja je spomenik državnega in evropskega pomena, ki pa mu vremenske ujme skozi celotno zgodovino obstoja ne prizanašajo. Nazadnje so bile v povodnji 13. julija lani nekatere od skupno 14 lesenih barak povsem uničene, preostale pa bolj ali manj poplavljene z vodo, muljem in naplavinami. Le pet dni zatem je vetrolom uničil dostopno pot in spomenik odrezal od preostalega sveta. Ministrstvo za kulturo je takoj obljubilo obnovo in dodatne zaščitne ukrepe. Sledile so še bolj uničujoče avgustovske poplave, ko je bilo treba reševati življenja in uničene domove. Prav je, da se tej sanaciji daje prednost, a tudi obnova kulturnih spomenikov bo morala priti na vrsto. Ker sporočilnost Franje o humanosti, človekoljubju in solidarnosti mora če kdaj, danes se posebej še naprej glasno odmevati.
12 min • 01. 08. 2024
Partizanska bolnica Franja, kulturni spomenik državnega pomena in nosilka znaka evropske dediščine, tudi po več kot letu dni od uničujočega neurja s poplavami in vetroloma ostaja zaprta za obiskovalce. Država je sicer odločena spomenik humanosti in človekoljubja v ozki in strmi soteski Pásice pri Cerknem znova obnoviti, čeprav ga je vodna ujma uničila že leta 2007. Načrt, ki še čaka na dokončno potrditev na vladi, za obnovo za zdaj določa od pet do šest milijonov evrov in med drugim predvideva nadgradnjo zaščitnih ukrepov za preprečitev novega uničenja. V javnosti pa je slišati tako izraze podpore vnovični obnovi spomenika kot tudi dvome o smiselnosti tega početja. Več pa v Studiu ob 17-ih.
54 min • 30. 07. 2024
Ivan Bevk je najstarejši občan na Idrijskem in Cerkljanskem, najbrž celo širše v regiji. V četrtek je dopolnil 104 leta in je še neverjetno čil, zdrav in bistrega spomina. Še vedno rad kmetuje na posestvu Pri Pólancu nad Idrijo, peče kruh, veliko hódi, še vedno je član Ribiške družine Idrija, spremlja poročila in rešuje križanke. Je iskren in iskriv sogovornik. Rodil se je 23. maja 1920 v vasi Čéplez na Cerkljanskem. S sinom Samom Bevkom zdaj živi v stanovanju v središču Idrije. Tam ga je dva dni pred rojstnim dnevom obiskala naša dopisnica Nina Brus.
12 min • 24. 05. 2024
Geopark je območje z izjemnimi naravnimi danostmi in kulturno dediščino. Osrednji namen geoparka je, da se te posebnosti ohranjajo, in sicer v sodelovanju z ljudmi, ki tam živijo. V Evropi je 98 geoparkov v 30 državah, dva sta v Sloveniji, to sta Geopark Idrija in čezmejni Geopark Karavanke. Vsako leto maja in junija pripravljajo niz dogodkov v okviru Tednov evropskih geoparkov. Namenjeni so predvsem predstavitvi dediščine lokalnim prebivalcem. V Lokalnem času smo obiskali Vojni muzej v Črnem Vrhu nad Idrijo in se prepričali, kako so v Idrijskih Krnicah bunkerja iz druge svetovne vojne vključili v turistično ponudbo.
11 min • 16. 05. 2024
V Lokalnem času se tokrat selimo na Črnovrško planoto, kjer bi to nedeljo morali prirediti jubilejni, 20. Trnovski maraton, vendar narava žal ne sodeluje, snega je premalo in tekmovanje so morali odpovedati. Bomo pa več o zgodovini te smučarsko-tekaške prireditve izvedeli iz pogovora z Nino Brus.
13 min • 15. 02. 2024
Po tem, ko je Koča na Hleviški planini junija 2022 ostala brez stalnega oskrbnika, so rokave zavihale prostovoljke, članice Planinskega društva Idrija, ki od takrat skrbijo za to, da koča ostaja odprta. Sprva jih je bilo osem, zdaj jih je šest. Oprijel se jih je vzdevek »Hleviške none«. V povprečju so stare 72 let in znajo poleg okusnih jedi, ki jih pripravijo, poskrbeti tudi za domačnost in gostoljubje v koči. Dve »Hleviški noni« smo spoznali v oddajiLokalni junak. To sta Tinka Gantár in Irena Laharnar. Z njima se je pogovarjala naša dopisnica iz Idrije Nina Brus.
11 min • 20. 01. 2024
Rikardo Smith je 45-letni Britanec, ki se je pred tremi leti - v času covida in tik po brexitu - preselil v Slovenijo. Najprej je živel v Baški grapi, zdaj v hiši na Kovačevem rovtu nad Idrijo. Pri idrijski rudarski godbi na pihala igra trobento, saj je po izobrazbi glasbenik, čeprav je v Združenem kraljestvu nazadnje delal na področju socialne pomoči ranljivim skupinam, kot so begunci, brezdomci in brezposelni. Podobno službo išče tudi v Sloveniji, čeprav se zaveda, da jo bo težko našel, kljub 25-letnim izkušnjam z delom na tem področju. Kot je povedal Nini Brus, sta ga v Slovenijo privabila narava in mirno okolje, saj se je v Birminghamu, v bližini katerega je živel prej, kriminal preveč razrastel.
8 min • 21. 11. 2023
Tokratna Lokalna junakinja je Mikaela Toczek, ki se je iz Južnega Walesa v Veliki Britaniji pred letom in pol s hčerko Izabelo in možem Zlatkom preselila v Zadlóg, vas na Črnovrški planoti nad Idrijo. Po poklicu je učiteljica in ima 15-letne izkušnje kot planinska vodnica. Zdaj domače in tuje planince vódi po slovenskih hribih in gorah ter slovenske šolarje uči o skrbi za okolje oziroma o tem, kako uživati v naravi, ne da bi za seboj pustili sledi. Le štiri mesece po selitvi v Zadlog je v gozdu za hišo srečala medvedko s tremi mladiči. Tudi o tej izkušnji bližnjega srečanja z medvedjo družino je spregovorila za Radio Slovenija.
11 min • 14. 10. 2023
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
5 min • 06. 08. 2023
