Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V občini Cerkno se bosta v drugem krogu županskih volitev pomerila zdajšnji župan in neodvisni kandidat, 38-letni Gašper Uršič, ter kandidatka Gibanja Svoboda, 45-letna Urška Lahajnar Ubajiogu. Med najpomembnejšimi projekti prihodnjega županskega mandata sta selitev zdravstvene postaje v staro upravno stavbo Ete, ki jo je občina pred leti kupila prav za namen zdravstva, in ureditev komunalne infrastrukture. Stališča do najbolj aktualnih in perečih vprašanj v občini, ki šteje 4.500 prebivalcev, sta kandidata soočila v pogovoru z Nino Brus.
Tretja nedelja v novembru je vsake štiri leta namenjena lokalnim volitvam. Kampanja županskih in svetniških kandidatov je potekala sočasno s predsedniško in referendumsko. Po prespani noči in preverjenih izračunih smo z našimi dopisniki po Sloveniji preverili, ali so spet slavili predvsem neodvisni kandidati, kje so bili največji preobrati, izpostavili smo posebnosti in zanimivosti z lokalne politike. Posvetili smo se mestnim občinam, kjer bo potreben drugi krog županskih volitev, ter analizirali tudi širšo politično podobo razdrobljene Slovenije. Oddajo je vodila dopisnica in redaktorica Nina Brus.
Tudi občina Cerkno demografsko nazaduje. Število prebivalcev se je v minulih desetih letih zmanjšalo za 250 na skupno približno 4.500. Letni proračun v višini nekaj več kot šest milijonov evrov ne zadošča, da bi občina sama financirala večje naložbe. Med najbolj pomembnimi so selitev zdravstvene postaje, gradnja novega vrtca in komunalna infrastruktura. Za župana oziroma županjo občine Cerkno se potegujejo štiri imena. Več pa v prispevku Nine Brus.
Pred dnevi, natančneje 27. oktobra, smo zaznamovali svetovni dan delovne terapije, tokrat s sloganom "Priložnost + Izbira = Pravičnost". Delovna terapija je že več kot 60 let pomemben del zdravljenja tudi za paciente v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Vodja delovne terapije v tej ustanovi je Mateja Kavčič. Predstavila bo poklic, ki ga opravlja že 19 let in ki pomembno prispeva k izboljšanju kvalitete življenja pacientov. Pa ne le v psihiatričnih ustanovah, delovni terapevti so pomembni tudi pri rehabilitaciji, v socialno-varstvenih zavodih ali centrih za krepitev zdravja.
Danes zaznamujemo Dan brez avtomobila in v Lokalnem času bomo zastavili vprašali, ali se v manjšem mestu da živeti brez avtomobila in ostati mobilen? Za promet si bomo vzeli (lokalni) čas ob 6.45 na Prvem! Pripravlja: Nina Brus.
Na smučišču Cerkno ta teden poteka Zlet, največje taborjenje, ki ga Zveza tabornikov pripravi vsaka štiri leta. Tokrat se ga udeležuje 700 tabornikov, vodnikov in prostovoljcev. Program je namenjen predvsem urjenju v taborniških in preživetvenih veščinah ter usvajanju novih znanj. Tabornike je obiskala Nina Brus.
Junaki so vsi, ki so se in se še spopadajo s požari na Krasu. Pred mikrofon smo zato povabili Stanka Močnika, poveljnika Severnoprimorske gasilske regije in predsednika Gasilske zveze Cerkno, ki je osem noči zapored vodil nočni del intervencije na Krasu. Razsežnosti požara so osupnile tudi izkušene gasilce. Močnik je že na prvi vožnji na Kras, ko je od daleč videl visoke plamene in dim, védel, da bo gašenje zahtevno in dolgotrajno. Kaj naj država v prihodnje stori za večjo protipožarno varnost in učinkovitejše gašenje požarov ter kakšna je prihodnost prostovoljnega gasilstva, ki nam ga zavida vsa tujina, je Stanko Močnik med drugim razkril v pogovoru z Nino Brus.
Pred mikrofon smo povabili Stanka Močnika, poveljnika Severnoprimorske gasilske regije in predsednika Gasilske zveze Cerkno, ki je osem noči zapored vodil nočni del intervencije na Krasu. Razsežnosti požara so osupnile tudi izkušene gasilce. Močnik je že na prvi vožnji na Kras, ko je od daleč videl visoke plamene in dim, védel, da bo gašenje zahtevno in dolgotrajno. Kaj naj država v prihodnje stori za večjo protipožarno varnost in učinkovitejše gašenje požarov ter kakšna je prihodnost prostovoljnega gasilstva, ki nam ga zavida vsa tujina, je Stanko Močnik med drugim razkril v pogovoru z Nino Brus.
Nina Brus je obiskala vremenski radar Agencije RS za okolje na Pasji ravni v Polhograjskem hribovju, ki je eden od dveh, na podlagi podatkov katerega nastaja radarska slika padavin. Stoji na nekoč najvišjem vrhu tega območja. Več tudi o poletnem počitniškem dogajanju v Idriji ter začetku kopalne sezone v Idrijski Beli.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Krajši informativni prispevki iz področja kulture.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Lokalni čas nas je tokrat odpeljal v zahodni del države, kjer so zimske šolske počitnice že mimo. A ker smo želeli ostati sproščeni, smo se pridružili nekaterim otrokom, ki so tam v šoli v naravi. Seveda s pomočjo naše dopisnice z Idrijskega.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Ob Dnevu slovenske hrane, poteka letos enajstič, so tudi letos v vzgojno-izobraževalnih zavodih začeli dan s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Partnerji projekta, namenjenega ozaveščanju in spodbujanju rednega zajtrkovanja ter izbiranju lokalnih živil, so ob tem letos prvič vse povabili tudi k pripravi tradicionalnega slovenskega kosila.
November je mesec, ki že lahko prinese tudi mraz in sneg. Zato se tokrat v rubriki Lokalni čas podajamo na Cerkljansko, da bomo skupaj z Nino Brus preverili, kako so na novo smučarsko sezono pripravljeni na smučišču Cerkno.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Morda se še spomnite: maja lani smo v Lokalnem času govorili o tem, kdo navija grajsko uro. Govor je bil o veliki uri v stolpu idrijskega gradu Gewerkenegg, katere mehanizem je star 130 let in je bil narejen na Češkem. Ura se je med prvim valom epidemije ustavila, ker je ni nihče navijal. No, ta zgodba ima zdaj nadaljevanje. Namreč tisti domačini, ki smo, da bi izvedeli točen čas, še navajeni kdaj pa kdaj pogledati tudi na grajsko uro, smo opazili, da so pred dnevi izginili obe številčnici in vsi kazalci. Niso jih ukradli, ampak so jih dali obnoviti oziroma restavrirati.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
