Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Vodstvo Prvega programa Radia Slovenija

Danijel Poslek

467 prispevkov



3.11.2022

Živi ogenj gledališča

Pred kratkim je založba Mladinska knjiga izdala knjigo Živi ogenj gledališča. Prvoosebna pričevanja in zapiski, razmisleki ter osebni spomini Saše Pavček, velike igralke, pesnice, dramske pisateljice in pedagoginje, so tako dobila svojo trdno snovnost in obliko, ki jo lahko prebiramo in se vanjo potapljamo tudi drugi. V polpreteklem času, času epidemije, so se gledališča zaprla. Tako za ustvarjalce kot za gledalce je bil to sprva šok, poln dvomov in negotovosti, pozneje pa so gledališke, pa tudi druge umetniške in kulturne ustanove z gledalci in obiskovalci navezale drugačen stik, posredovan preko ekranov. V takem razpoloženju Saša Pavček osebno in iskreno začenja svojo novo knjigo. V obdobju, ki ga poimenuje Gledališče v zastalem času, kakršen je naslov prvega dela, se ji je ponudila priložnost, da je zbrala in dopolnila spominske zapise iz različnih življenjskih obdobij, povezanih tudi z različnimi gledališkimi dejavnostmi. Med naslovi: O otroštvu in prvem stiku z gledališčem, Še nekaj misli o disleksiji, O študiju na AGRFT, Novo leto v gledališču, O režiserjih, Kultura med ljudmi in drugimi, beremo temeljite premisleke o videnju in razumevanju sebe in lastnega položaja, predvsem pa dejavnega in čutečega človeka sredi širše sredine, večinoma gledaliških ljudi. Drugi del knjige Živi ogenj gledališča predstavlja portrete umetniških sodelavcev, ki jih avtorica osebno in strokovno motri; med njimi Poldeta Bibiča, Dušo Počkaj, Ivanko Mežan, Borisa Cavazzo, Jerneja Šugmana, Janeza Škofa in druge. To je nedvomno pomemben prispevek pri ohranjanju spomina na umetnike te, materialno tako hitro minljive umetnosti, in prispevek v pokrajini slovenske teatrologije. Foto: Mladinska knjiga


24.6.2022

Podobe nestrinjanja

Danes se začenja 10. festival bralne kulture Prepišno uredništvo. Branja, pogovori, delavnice in drugo se bo navezovalo na rdečo nit, z motom: Fikcija je vse. V mariborskem Narodnem domu bodo zvečer združenim glasbenim okusom muzicirali mladi glasbeniki z različnih koncev sveta, združeni v ansamblu Poetico Musicali. V oddaji pa se bomo posvetili tudi knjigi Podobe nestrinjanja, študiji političnih grafitov in street arta v državah postsocialistične tranzicije in širše, ki jo je napisal Mitja Velikonja. Vabimo vas k poslušanju! M. Velikonja: Podobe nestrinjanja, naslovnica knjige, vir: mladinska-knjiga.si, izsek


25.10.2022

Pogovarjajmo se o...

Danes se pogovarjamo o filmu, saj se nocoj začenja 25. jubilejni festival slovenskega filma. Na otvoritveni slovesnosti bodo veliki slovenski igralki Mileni Zupančič podelili Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Pogovarjamo se o glasbi: kitarist in skladatelj Samo Šalamon se bo s triom predstavil na koncertu v okviru Cankarjevih torkov. Pogovarjamo pa se tudi o gledališču, o igralki Jožici Avbelj, katere biografija se je izpod prstov Petre Pogorevc prelila v knjigo z naslovom Joži. Vabimo vas, da nam prisluhnete!


24.10.2022

Podobe nestrinjanja

Danes se začenja 10. festival bralne kulture Prepišno uredništvo. Branja, pogovori, delavnice in drugo se bo navezovalo na rdečo nit, z motom: Fikcija je vse. V mariborskem Narodnem domu bodo zvečer združenim glasbenim okusom muzicirali mladi glasbeniki z različnih koncev sveta, združeni v ansamblu Poetico Musicali. V oddaji pa se bomo posvetili tudi knjigi Podobe nestrinjanja, študiji političnih grafitov in street arta v državah postsocialistične tranzicije in širše, ki jo je napisal Mitja Velikonja. Vabimo vas k poslušanju! M. Velikonja: Podobe nestrinjanja, naslovnica knjige, vir: mladinska-knjiga.si, izsek


15.10.2022

Človek v prostoru

Načrtovanje in oblikovanje prostora, ki spodbuja vse človekove potenciale je bilo vodilo dela slovenskega arhitekta Stanka Kristla, ki je letos praznoval visok življenjski jubilej, 100-letnico! Ob tej priložnosti smo obiskali simpozij, ki sta ga soorganizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Literarno nagrado Mira, ki je svoje ime dobila po pisateljici Miri Mihelič, so letos podelili Darinki Kozinc, ki se posveča raziskovanju življenja in dela aleksandrink, kot posebnega kulturnega in ekonomskega fenomena druge polovice 19. stoletja in pozneje. Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu slovarjev je zadnjih nekaj dni potekal simpozij Slovarji včeraj, danes, jutri, ki je v mednarodni zasedbi obsegal predavanja in predstavitve novih slovarjev ter drugih jezikovnih virov in druge aktivnosti. Več o tem pozneje, ko se bomo odzvali na 28. Mednarodni festival računalniške umetnosti z naslovom Ekspanzija mogočega in kompleksnost zavesti, ki je potekal v Mariboru. Pozornost namenjamo tudi razstavi Osemdeseta. Desetletje (kulturnega) prehoda, na ploščadi pred Muzejem novejše zgodovine in napovedujemo Festival slovanskih kultur, ob 15-letnici zbirke Sto slovanskih romanov. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Vrtec Mladi rod arhitekta akademika Stanka Kristla


11.10.2022

Preživljati čas plesaje in druge zgodbe plesalca in koreografa Mateja Kejžarja

Preživljati čas plesaje je najnovejša predstava plesalca in koreografa Mateja Kejžarja. Dve plesalki in en plesalec na odru uplesujejo preživljanje časa, ki ga ne merimo z zunanjimi uspehi, osebnimi dosežki ali drugimi valutami. In so pri tem dejavni, sugestivni in odločni. Več o predstavi pa v pogovoru z Matejem Kejžarjem. Vabimo vas k poslušanju! Matej Kejžar: Preživljati čas plesaje Nastopajo: Dora Brkarić, Viktoria Bubalo, Daniel Petković Scenografija in oblikovanje svetlobe: Petra Veber Producent: Žiga Predan Premiera: 14. 9. 2022, Center kulture Španski borci Produkcija: Pekinpah Foto: Matic Lukić


5.10.2022

O svetlobi

Danes se začenja festival stripa Tinta, ki predstavlja vrhunce in raznolikost domače stripovske produkcije ter projekte, ki presegajo meje stripa in vstopajo v živahen dialog z drugimi umetniškimi zvrstmi. Več v nadaljevanju oddaje, ko se bomo posvetili tudi razstavi Prelomi, ob 60-letnici smrti likovnega umetnika Vladimirja Lamuta ter razstavi O svetlobi v Tehniškem muzeju Slovenije. Spomnili se bomo Giuseppeja Tartinija, čigar 330. obletnico rejstvo letos obeležujemo. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Vladimir Lamut, Latinska četrt, litografija, 1959. Foto: Dolenjski muzej Novo mesto


4.10.2022

Pia Brezavšček: Premislek o modelu umetnik-producent in etiki skrbi v perspektivi sedanjosti in prihodnosti slovenske neodvisne uprizoritvene scene

Vabimo vas, da prisluhnete drugemu delu besedila Pie Brezavšček Med egom in skrbjo. Nekaj opazk o neodvisni uprizoritveni sceni. Prek modelov umetnika-producenta in etike skrbi svoj premislek avtorica namenja novim generacijam scenskih umetnic in umetnikov in nadaljnjemu razvoju slovenske neodvisne uprizoritvene scene. na fotografiji: MIlan Tomašik, Andreja Rauch Podrzavnik, Jaka Berger v uprizoritvi Posebna izdaja #3, Moderna galerija, 2021, foto: Nada Žgank, vir foto: www.zavod.federacija.si


27.9.2022

Pia Brezavšček: Model etike skrbi kot antagonizem prevladujočemu modelu umetnik-producent na slovenski neodvisni uprizoritveni sceni

Vabimo vas k poslušanju prvega dela besedila z naslovom Med egom in skrbjo. Nekaj opazk o neodvisni uprizoritveni sceni, ki ga je napisala Pia Brezavšček, trenutna urednica revije Maska. Besedilo zatorej neodvisno uprizoritveno sceno motri s pozicije umeščenosti in aktivno udeležene opazovalke polja neodvisne uprizoritvene scene, »katere spolno pogojene«, zapiše Pia Brezavšček, »generacijske in hierarhične izzive doživljam tudi na lastni koži pri svojem delu kot urednica revije v nedavno generacijsko prenovljenem zavodu Maska. Z neodvisno uprizoritveno sceno mislim na mrežo nevladnih organizacij in posameznic in posameznikov na polju uprizoritvenih umetnosti, ki se je napletla od osamosvojitve države v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Avtorica postavi tezo, da se model etike skrbi pojavi v antagonizmu do prevladujočega modela umetnika-producenta, ki se je uveljavil pred desetletji in se po večini še vzdržuje, čeprav se že dogaja menjava generacij in delovanje v spremenjenih družbenih razmerah. Besedilo Med egom in skrbjo. Nekaj opazk o neodvisni uprizoritveni sceni je objavljeno v reviji Dialogi, številka 5 do 6, letnik 58, 2022. na fotografiji: Barka, prostorska postavitev, del projekta Arhitektura sanj, Muzeum - 25 let, oktober - november 2020, www.muzeum.si


22.9.2022

Turneja po okupirani Evropi štiri desetletja pozneje

Skupina Laibach je bila ustanovljena leta 1980. Po prepovedi delovanja v Jugoslaviji, jeseni leta 1983, se je skupina odpravila na turnejo, imenovano Turneja po okupirani Evropi. Prepotovali so dele vzhodne in srednje Evrope, Skandinavije ter Velike Britanije. Turneja je bila dokumentirana zvočno in fotografsko, pozneje pa je fotografsko gradivo obveljalo za izgubljeno. Pred nekaj leti ga je Teodor Lorenčič, takratni član kolektiva Laibach, našel ob selitvi in praznjenju stanovanja. Fotografije je, skupaj z bogatim besedilom, izdal pri eni od beograjskih založb z naslovom Laibach: 40 let večnosti. Ob izidu angleške različice bodo v galeriji Photon v Ljubljani odprli razstavo fotografij skupine, ki je leta 1983 »osvajala« Evropo. Petra Tanko se je pogovarjala s kustosom Dejanom Slugo, vodjo galerije Photon. FOTO: detajl fotografije/Galerija Photon/Teodor Lorenčič


6.9.2022

Tomaž Grom: V trenutku iskati odnos z inštrumentom in z zvokom inštrumenta, ki se razvije v prostoru, to je osnova za glasbeno snovanje.

Tomaž Grom je kontrabasist in raziskovalec tega velikega inštrumenta, njegovih zmožnosti in povezave zvoka in prostora. Je tudi skladatelj gledališke in filmske glasbe ter ustvarjalec na polju scenskih umetnosti, videa in filma. Potuje in gostuje po vsem svetu, glasba pa zanj pomeni način spoznavanja ljudi in medsebojno komunikacijo. Več pa v gledališko-glasbeno-pogovorni oddaji, v kateri je Tomaž Grom, tudi prejemnik letošnje Župančičeve nagrade za zadnje ustvarjalno obdobje, podrobneje razložil svoje poglede na umetnost, ki jo ustvarja. Vabimo vas k poslušanju! foto: Marcandrea, www.sploh.si


30.6.2022

Nova Gorica je začasno Mesto knjige, študijski dnevi Draga 2022 in Neslišni zvoki dleta Ivana Štreklja

Današnja oddaja prinaša novice s Primorske: v Novi Gorici se začenja knjižni festival Mesto knjige, na Opčinah pa že pripravljajo 57. srečanje Študijski dnevi Draga 2022. Več o tem, pa tudi o knjigi Neslišni zvoki dleta. Ivan Štrekelj, gluhi kipar, ki so jo izdali ob Štrekljevi razstavi v Narodni galeriji. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: na levi strani kipar Ivan Štrekelj pri klesanju kipa Poplava (1954), na desni strani fotografija kipa Poplava. Foto: arhiv Narodna galerija


23.8.2022

25. mednarodni festival Mladi levi

V Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana in njeni okolici te dni poteka mednarodni festival Mladi levi. 25., jubilejni. Ob obletnici si ekipa zavoda Bunker, ki festival pripravlja, zastavlja vprašanja, »kaj so v četrt stoletja spremenile, so se izboljšale življenjske razmere? Je bil vsak festival najboljši možen?« In svoj premislek nadaljuje, da je »ponavljanje le okvir, ki nam omogoča iskanje resnice, presežnega in novega. Prav s ponovitvijo vedno istega rituala odprtja, predstav, pogovorov, druženja in zaprtja gradimo vztrajnostni moment, ki je potreben, da iz kroga večno istega kdaj prebijemo v novo; onkraj.« O teh in drugih vprašanjih v zvezi z Mladimi levi in zavodom Bunker, ki je v preteklem letu po pretresljivem odhodu dolgoletne direktorice Nevenke Koprivšek, našel nov zagon, sta pred mikrofonom oddaje Oder spregovorili Alma Redžić Selimovič, direktorica zavoda Bunker in Mojca Jug, programska vodja Stare mestne elektrarne in festivala Mladi levi. Vabimo vas k poslušanju! Mojca Jug in Alma Redžić Selimovič, foto: Nada Žgank


5.8.2022

O festivalih Plavajoči grad in Shots ter romanu Tito, amor mijo v oddaji Odprta knjiga

Danes se na gradu Snežnik začenja festival Plavajoči grad. Mednarodni festival glasbe in odrskih umetnosti, ki temelji na ustvarjalnem sodelovanju, bo celodnevno dogajanje za vse generacije ponujal štiri dni na kar 17-ih prizoriščih. Filmski festival Shots pa se začenja v Slovenj Gradcu, ki v mesto prinaša nove kreativne koncepte, ki preko filmskih projekcij in delavnic posegajo v prostor ter ga s tem na novo vrednotijo. Na našem programu pa nocoj začenjamo z novim branjem v oddaji Odprta knjiga. V 24-ih nadaljevanjih bo Iztok Mlakar prebral roman Tito amor mijo, Marka Sosiča. Vabimo vas k poslušanju!


4.8.2022

Plavajoči grad, medvednarodni site-specific festival

... ali predstava, ki traja 4 dni in 3 noči. To je: world music na plavajočem odru, je jazz v jami, elektronika v gozdu, lutke v grajski kleti, cirkus nouveau ob potoku ali sodobni ples na skalah; je leseni vrtiljak na grajskem dvorišču, procesije ogromnih lutk in potujoči vozovi s pleh musko, so viteške igre in prava kovačija … je multimedijski spektakel s stočlanskim orkestrom ali performans za enega gledalca. Tako so med drugim zapisali organizatorji festivala Plavajoči Grad, na katerem se bo od 4. do 7. avgusta predstavilo blizu 170 glasbenih in gledaliških skupin z vsega sveta. V okolici gradu Snežnik bo 30 scenografov in prav toliko performerjev postavilo več deset vizualno-performativnih instalacij. Tematska podlaga festivala je letos “grad skozi čas” - časovni stroj, ki obiskovalca popelje od prazgodovine do motivov poplav, lova, obrti in grajskih legend.


4.6.2022

O festivalih Plavajoči grad in Shots ter romanu Tito, amor mijo v oddaji Odprta knjiga

Danes se na gradu Snežnik začenja festival Plavajoči grad. Mednarodni festival glasbe in odrskih umetnosti, ki temelji na ustvarjalnem sodelovanju, bo celodnevno dogajanje za vse generacije ponujal štiri dni na kar 17-ih prizoriščih. Filmski festival Shots pa se začenja v Slovenj Gradcu, ki v mesto prinaša nove kreativne koncepte, ki preko filmskih projekcij in delavnic posegajo v prostor ter ga s tem na novo vrednotijo. Na našem programu pa nocoj začenjamo z novim branjem v oddaji Odprta knjiga. V 24-ih nadaljevanjih bo Iztok Mlakar prebral roman Tito, amor mijo, Marka Sosiča. Vabimo vas k poslušanju!


2.8.2022

Zala Dobovšek o gledaliških besedilih v uprizoritvah Žige Divjaka, Simone Semenič in Marka Požlepa

Vabimo vas, da prisluhnete radijski priredbi besedila Ubeseditve obstoječega: »dramatičnost« dokumentarnih, (avto)biografskih in potopisnih materialov, ki ga je napisala Zala Dobovšek, dramaturginja, gledališka kritičarka in teatrologinja. V besedilu avtorica interpretira in analizira primere gledaliških besedil in predlog za uprizoritve Žige Divjaka, Simone Semenič in Marka Požlepa. V celoti je besedilo izšlo v knjigi Drama, tekst, pisava 2 pri Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega. Foto: Matej Kristovič, Digitalni arhiv FBS


29.7.2022

V imenu ljudstva, pogovor z umetnico Tino Kolenik

Tina Kolenik je likovna umetnica in kostumografinja, pa tudi performerka, ki v vsem svojem opusu tematizira telo v najrazličnejših odnosih z okoljem. V galeriji Kresija se predstavlja z razstavo V imenu ljudstva. Na razstavi fotografij in objektov se avtorica obleče v kostume in zavzame tipične poze osmih svetovnih vladarjev, ki so v zgodovini krojili zgodovino posameznih narodov in kompleksnejših svetovnih ozemelj. Njihovi kostumi, izrazi vladarske moči, so narejeni iz vžigalic, ki kot metafora nadomeščajo ljudske množice, ki so vladarjem podarjale moč. Tino Kolenik je pred mikrofon za oddajo Likovni odmevi povabila Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju!


27.7.2022

O vojni in miru, zatiranih in gledališču ter lastovki, ki zmagovalno zgodbo ponese na radijske valove

Današnje zvočno potepanje začenjamo na vrtu Lili Novy, tam je sinoči potekal pogovorni večer z naslovom Za svobodno Ukrajino, proti izbrisu miru. Nadaljujemo v Gornjem Gradu, kjer se danes začenja 10. mednarodni Ne-festival gledališča zatiranih in ga sklepamo na programu Ars. Danes so namreč oznanili zmagovalno zgodbo 31. natečaja programa Ars za najboljšo kratko zgodbo, in štiri finalistke, ki bodo v septembru doživele premierno upodobitev v oddajah Literarni nokturno.


27.7.2022

Marjan Pipenbaher, projektant Pelješkega mostu: "Most ni le utilitarna struktura; je ogromna skulptura, ki jo postaviš v prostor."

Na Hrvaškem so odprli Pelješki most, ki polotok Pelješac povezuje s celino. Graditi so ga začeli poleti 2018; gre za kontinuiran most s poševnimi zategami, ki je dolg 2.404 metre. Glavni projektant Pelješkega mostu je bil Slovenec Marjan Pipenbaher. V njegovem projektivnem biroju so v zadnjih dveh desetletjih nastali projekti, kot je viadukt Črni kal in drugi viadukti slovenskega avtocestnega križa, most čez Savo Ada v Beogradu, več železniških mostov in viaduktov v Izraelu, Turčiji, Alžiriji, na Madžarskem in v Črni gori ter krajši mostovi in brvi doma in na tujem. Čeprav je projektiranje in gradnja mostov osnovna usmeritev inženirskega biroja Pipenbaher inženirji, projektirajo tudi stavbe, na primer stolpnico Emonika v Ljubljani. Petra Tanko, ki je Marjana Pipenbaherja povabila pred mikrofon oddaje Razgledi in razmisleki, ga je povprašala o konkretnih in simbolnih vlogah mostov, pogovarjala pa sta se tudi o mostogradnji, poklicu in poslanstvu gradbenega inženirja, o razvoju stroke in tehnologije ter o materialnih vidikih objektov ki se "z zemlje pnejo v nebo in na drugem koncu spet pripenjajo nanjo". Foto: BoBo


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt