Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Desetega decembra zaznamujemo svetovni dan človekovih pravic. Čeprav je generalna skupščina Združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah na današnji dan že pred 76 leti, si moramo še vedno prizadevati za dosledno spoštovanje teh pravic. Število držav, vpletenih v konflikte, je največje po drugi svetovni vojni, število ubitih otrok v konfliktih se je lani potrojilo. Države po svetu povečujejo izdatke za vojsko, vsak enajsti Zemljan pa je lačen. Medtem ko se večina sveta premika v smeri enakopravnosti spolov, ženske v Afganistanu doživljajo popolno degradacijo. Izzivi na področju človekovih pravic pa ostajajo tudi v Sloveniji. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Marko Bošnjak, predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice; dr. Danilo Türk, prof. in nekdanji predsednik Republike Slovenije; Peter Svetina, varuh človekovih pravic Republike Slovenije; Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije na Amnesty International Slovenija.
Izrael in Hezbolah sta po letu dni spopadov sklenila dogovor o prekinitvi ognja, skrajno gibanje Hezbolah pa je dan pozneje razglasilo zmago nad Izraelom, čeprav Izrael trdi, da so ubili najmanj štiri tisoč njihovih pripadnikov. Evropski parlament je s sicer rekordno nizko podporo evropskih poslancev potrdil novo Evropsko komisijo. Zveza Nato pa je v luči ruskih raketnih groženj potrdila podporo Ukrajini. Energetska struktura te države je bila včeraj spet tarča obsežnih napadov. Več v Labirintih sveta ob 14.30.
Od začetka izraelskih napadov na Gazo je to območje najbolj smrtonosni kraj za novinarje v novejši zgodovini. Izrael želi tako preprečiti dokumentiranje genocida Palestincev. Združene države Amerike in številne evropske države ga pri tem podpirajo z utišanjem kritičnih novinarjev, protivojnih in propalestinskih protestnikov, akademikov, celo umetnikov in športnikov na domačih tleh. Prav tako ne povzdignejo glasu ob izraelskem spodkopavanju mednarodnega prava in Organizacije združenih narodov. Nekdanje glasnice človekovih pravic so svojo podporo Izraelu zavile v celofan razširjene definicije antisemitizma, v katero so vključile tudi prepoved kakršne koli kritike Izraela.
Svet še nikoli prej ni bil tako blizu jedrski katastrofi, verjetno niti v času hladne vojne ne. Če sta takrat imeli prste na jedrskih gumbih dve velesili, danes na tem področju vlada pravi kaos. Ob jedrskem rožljanju Rusije v zraku visi tudi strah pred namernimi ali nenamernimi napadi na rusko ali ukrajinske jedrske elektrarne, po sankcioniranju izraelskega ministra, ki bi Gazo zravnal kar z jedrsko bombo, smo iz Izraela lahko slišali grožnje o napadu na iranske jedrske objekte. Če Izrael ob pomoči nekdanjega ameriškega predsednika Trumpa ne bi spodkopal iranskega jedrskega sporazuma, se nemara danes ne bi ukvarjal z dejstvom, da si je ta po tem ustvaril dovolj jedrskega materiala za izdelavo približno treh jedrskih bomb. Vse bolj napeto pa je tudi na korejskem polotoku ter med Kitajsko in Tajvanom.
Pogovor s strokovnjakom za jedrsko varnost Miroslavom Gregoričem
Komentiramo enega izmed vrhuncev zunanje politike Slovenije, ko je v okviru zasedanja Generalne skupščine ZN-a izpeljala nekaj odmevnih dogodkov ta teden. Izraelska vojska kljub pozivom mednarodne skupnosti nadaljuje napade na predstavnike Hezbolaha v Libanonu. Pri domačem političnem dogajanju osvetljujemo odstop ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, dogovor o zvišanju plač javnim uslužbencem ter na vladi sprejeta državna proračuna za prihodnji dve leti. Ob vsem tem pa se podnebna kriza še zaostruje, a medtem ko velika večina prebivalstva močno občuti njene posledice, privilegirana manjšina še naprej kopiči svoje bogastvo in močno prispeva k podnebnemu zlomu.
Medtem, ko se voditelji Evropske unije pregovarjajo in barantajo o delitvi najvišjih položajev v Evropski uniji, se spreminja tudi dozdajšnje razmerje v dilemi maslo ali topovi - v prid zadnjim. Nato je dobil novega generalnega sekretarja, v Iranu po smrti starega danes volijo novega predsednika. V Boliviji so skušali zamenjati vlado s pomočjo državnega udara, v Keniji so z nasiljem zatrli upor mladih zaradi vnovičnega zviševanja davkov. Kapitulacija ustanovitelja Wikileaksa in žvižgača Juliana Assanga, ki jo je podpisal za končanje 14-ih let nesvobodnega življenja, je razumljiva iz osebne plati, je pa slab precedens za svobodo novinarstva, ki tudi v zahodnih državah vse bolj izgublja. Po Labirintih sveta se boste tokrat sprehodili z Rajko Pervanje.
Poskus atentata na slovaškega premierja Roberta Fica je sprožil val ogorčenja siceršnjih političnih nasprotnikov in premislek o nevarnosti politike razdvajanja. Medtem se ob nadaljnjem prelivanju krvi civilistov v Gazi nadaljuje zaton politične integritete vseh voditeljev, ki Izrael pri tem bolj ali manj odkrito podpirajo. Na drugi strani v številnih tako imenovanih demokratskih državah s pendreki in solzilcem razganjajo študente, ki glasno opozarjajo na kršitve človekovih pravic. Če so bile te pri Rusiji, ki zdaj dosega nove preboje na frontnih črtah v Ukrajini, še deležne plazu kritik in sankcij, v primeru izraelskih napadov v Gazi odkrivamo vedno nove sivine nekdaj jasnih poimenovanj in vrednot.
Števec smrti v Gazi zdaj poganjajo tudi smrti izstradanih ljudi, prve žrtve lakote pa so najšibkejši, torej otroci. Evropska unija predstavila svojo prvo strategijo obrambne industrije, medtem ko francoski predsednik Macron napoveduje čas v katerem bo nujen pogum, češ da je Rusija postala nezaustavljiva. Tako imenovani super torek je v Združenih državah Amerike utrdil položaja zdajšnjega predsednika Joea Bidna na demokratski in nekdanjega predsednika Donalda Trumpa na republikanski strani. Slednji se predstavlja kot edini rešitelj sveta pred tretjo svetovno vojno. Ob današnjem dnevu je avtorica tokratnih Labirintov sveta zaokrožila z ženskimi glasovi.
V petek bodo v Iranu izbirali kandidate za 290 sedežev v parlamentu in 88 članov Sveta strokovnjakov. Politični analitiki opozarjajo, da je vse, kar se dogaja v državi že najmanj dve leti, povezano s pripravami na miren prenos oblasti, saj je iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej star 84 let. Nova sestava Skupščine izvedencev, ki bo ob morebitni smrti Hameneja oziroma njegovi nesposobnosti vodenja države določila njegovega naslednika, ima tako v svojem prihodnjem 8-letnem mandatu veliko možnosti, da jo doleti ta naloga. V prizadevanjih za mirno predajo oblasti in ohranitev islamske republike je bil Svet varuhov pri pretresanju primernosti in izločanju kandidatov za nastop na volitvah tokrat še bolj natančen. Notranjepolitične razmere vplivajo tudi na iransko zunanjo politiko.
Medtem ko se izraelski napadi v Gazi, ki dobivajo pretresljive označbe od genocida, homocida in podobno, približujejo 80-im dnem, številka smrti pa je ta teden presegla 20 tisoč, stalne članice Varnostnega sveta v kompromisnem iskanju besedila resolucije izrazito nižajo kriterije humanosti. Po drugi strani pa so se, ko se je ta konflikt dotaknil njihovih denarnic, izjemno hitro poenotile v vse širšem zavezništvu za varno plovbo v Rdečem morju. Ta dejanska moralna norma kapitalizma sooblikuje tudi prihodnost Ukrajine, navsezadnje pa tudi naš odnos do okolja.
V prejšnjih mesecih smo bili priča izraelskemu in ruskemu političnemu poigravanju z mislijo o uporabi jedrskega orožja. Moskva se je umaknila iz dveh pomembnih pogodb, tako Rusija kot Združene države Amerike in Kitajska pa v izjemno zaostrenem ozračju medsebojnih odnosov modernizirajo območja nekdanjih jedrskih poskusov. Udeleženci drugega srečanja podpisnic Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, ki se je v petek končalo v New Yorku, so zato 9 jedrskih držav vnovič pozvali, naj se odpovedo tako jedrskemu orožju kot teoriji o njegovi moči odvračanja od spopadov.
Izraelski napadi na Palestince v Gazi na različne bregove postavljajo politike različnih držav, v zahodnih državah pa tudi politike in na drugi strani volilce, humanitarne in druge nevladne organizacije. V državah, ki na vse bolj teoretični ravni podpirajo svobodo govora, iščejo razloge za preganjanje protestnikov v podporo miru v Gazi, omalovažujejo politike, ki podprejo premirje namesto krajših prekinitev, ob izpostavljanju politično nekorektnih dejstev so ljudje označeni kot antisemitisti. V senci nasilja v Gazi se odvija nadaljnje onesnaževanje okolja, konflikt v Ukrajini in drugi.
Po silovitem napadu Hamasa na Izrael in krvavih spopadih med izraelsko vojsko in palestinskimi borci je vnovič na preizkušnji krhka stabilnost Bližnjega vzhoda. Kaj o tem konfliktu, pa o tistem, ki se bije na vzhodu Evrope ter o napetostih na Kosovu menijo obrambni ministri Severnoatlantskega zavezništva? V Tedenskem aktualnem mozaiku bomo opazovali tudi slovenski politični vrtiljak, ocenili načrtovanje pokojninske reforme ter pogledali proti Frankfurtu, kjer bo prihodnji teden na največjem knjižnem dogodku v soju žarometov slovenska knjižna ustvarjalnost.
Teden je minil v luči podeljevanja Nobelovih nagrad, med njimi tudi za mir, za katerega se zdi, da tudi v Evropi postaja vse bolj krhka dobrina. Evropska unija tudi z manifestnim zasedanjem zunanjih ministrov povezave v Kijevu skuša prepričati Ukrajino, da jo bo podpirala, dokler bo to potrebovala, a ima vse več njenih članic zaradi takih ali drugačnih razlogov do tega vse več zadržkov. Članice 27-terice pa že leta razdvaja tudi vprašanje migracij, na papirju so sicer ta teden na tem področju dosegle korak k poenotenju. Na pragu politične krize so tudi ZDA, analitiki ocenjujejo, da pomeni odstavitev predsedniškega doma predpripravo na vnovičen prihod Donalda Trumpa.
Sinočnja novica o domnevni smrti šefa ruske najemniške vojske Wagner Jevgenija Prigožina v stmoglavljenem letalu verjetno ni presenetila nikogar. Letalo v katerem naj bi Prigožin letel iz Moskve v Sankt Peterburg je strmoglavilo natančno dva meseca po uporu njegove vojske Wagner, ki se je ustavila 200 kilometrov od prestolnice. Poklicali smo strokovnjaka za varnostna vprašanja Vladimirja Prebiliča
Medtem ko smo bili julija v svetu priča rekordnim temperaturam zraka in oceanov, se je nad Slovenijo razprlo nebo, ki je zaradi pretoplih temperatur absorbiralo občutno večje količine vodnih hlapov, kot jih je lahko v preteklosti. Narava pa kaže zobe tudi v drugih delih sveta. Z nevihtami in poplavami se srečujejo tudi na severu Evrope in na vzhodu ZDA, medtem ko vzhodni del Evrope pestijo visoke temperature in požari; v Peruju je že več mesecev suša, seznam ujm pa se še nadaljuje. Več v Labirintih sveta v petek ob 14.30.
Trgovinskega sporazuma CETA med Evropsko unijo in Kanado doslej še ni ratificiralo 10 članic povezave, med njimi tudi Slovenija in Ciper, ki je ratifikacijo sporazuma zavrnil. Kljub temu je ta sporazum v začasni veljavi že več kot 6 let. Nasprotovanje proti sprejemanju tovrstnih obsežnih trgovinskih sporazumov poleg CETE tudi TTIP in TISE je leta 2014 s podpisi izrazilo več kot 3,3 milijonov Evropejcev. Največji pomisleki nasprotnikov pri tem zadevajo investicijski sodni sistem reševanja sporov kot simbol moči korporacij in trga nad državo in javnostjo. V Sloveniji pa se temu pridružujejo še pomisleki glede pitne vode, ki je pri nas zaščitena z ustavo. Podporniki tovrstnih sporazumov nasprotno poudarjajo da sporazum prinaša poenostavitev in pocenitev trgovanja. Rajka Pervanje.
Francoski predsednik Emanuel Macron je prepričan, da bi morala Evropska unija postati neodvisna od drugih držav in postati neke vrste tretja velesila. Združene države Amerike in Kitajska napenjata mišice okoli Tajvana, objavljeni tajni dokumenti pa kažejo, da so v vojno na ukrajinski strani vključene tudi tuje posebne vojaške enote. Kibernetski napad na slovensko zunanje ministrstvo konec prejšnjega tedna naj bi kazalo kitajske odtise.
Upanje za preživetje ljudi po najhujšem potresu v Turčiji doslej, se ob temperaturah pod lediščem ter brez vode in hrane vse bolj zmanjšuje. Medtem ko ukrajinski regiji Doneck bijejo najdlje trajajočo bitko od začetka ruskega napada, Evropska Unija napoveduje nove sankcije proti Rusiji, Nato pa priznava, da vojna izčrpava zaloge streliva zavezništva. In medtem ko v ZDA posvečajo veliko pozornosti neznanim letečim predmetom, so najprominentnejši mediji popolnoma ignorirali objavo pulitzerjevega nagrajenca Seymourja Hersha, v kateri trdi, da so eksploziv pod Severni tok podstavili ameriški potapljači, aktivirali pa Norvežani. Več v Labirintih sveta, tokrat jih je pripravila Rajka Pervanje.
