Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Visokem v Poljanski dolini so pripravili prvega v nizu dogodkov, s katerimi bomo letos obeležili Tavčarjevo leto, ob 100. obletnici velikana slovenske literature, pa tudi politika, pravnika in pomembne osebnosti javnega življenja, ljubljanskega župana in predsednika številnih društev. Vsestranski visoški gospod, ki je zaznamoval slovensko literaturo, politiko, celo šport, pa je v prvi vrsti zaznamoval svojo Poljansko dolino, kjer se je rodil in preživel tudi svoja zadnja leta, pravi župan občine Gorenja vas – Poljane. Njegovi rojaki so naj izjemno ponosni kar so zadnje desetletje nedvomno dokazali tudi z postopno in temeljito obnovo Tavčarjevega dvorca. Predsednica programskega sveta vseslovenskega Tavčarjevega leta Urška Perenič priznava, da je Tavčarjevo vsestransko osebnost težko enoznačno opisati, zato bodo prireditve, ki so jih zbrali v posebni knjižici Poklon visoškemu gospodu, pestre in raznolike. Foto: Dlib
Planica se je preoblekla v povsem novo podobo. FIS Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju Planica 2023 je največji športni dogodek v zgodovini Republike Slovenije. Polovico milijarde ljudi po vsem svetu bo slika iz Planice dosegla s pomočjo 130 televizijskih kamer in 2000 predstavnikov medijev. Pričakujejo kar okrog 150 tisoč obiskovalcev iz 70 držav.
Kot eno najlepših prizorišč v koledarju mednarodne zveze za zimsko plavanje je Bled, potem ko so organizacijo 13. svetovnega prvenstva odvzeli ruskemu Petrozavodsku, v teh dneh ponovno središče najboljših zimskih plavalcev sveta. Za Bled je to že drugo svetovno prvenstvo v treh letih. Sem se zimski plavalci sicer vračajo tudi na pokalne tekme, kjer so zato, ker so to izjemno dobri gostje, vselej sprejeti z odprtimi rokami.
Podbreška potica je ena bolj prepoznavnih slovenskih kulinaričnih blagovnih znamk. Redno zmaguje ne le na izborih slovenskih potic, ampak vstopa tudi v svet. Od Vatikana do Strasbourga. O njej pišejo knjige in pesnijo pesmi. Za vse skupaj pa skrbi Interesno združenje Podbreška potica. Aktivni so tudi v kulinaričnem povezovanju. Več o tem pa v tokratnem Lokalnem času, ki ga je v zgodbah Gorenjske ujela Romana Erjavec. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
V turistični del Gorenjske gremo. Tako se namreč neuradno imenuje njen zgornji ali severni del. Od koder pa letošnje poletje, tudi na naših radijskih valovih, bolj kot o zadovoljstvu ob rekordni številkah, poročamo o težavah omenjenih rekordov in veliki zaskrbljenosti turističnih delavcev, ki se sprašujejo kam vse to pelje?
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
V nasprotju s ponarodelo slovensko popevko, ki v refrenu poje “Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj”, pa je za ogled snežno belih polj cvetočih narcis na Golici treba počakati prav na maj. Golica je »kraljica Karavank«, čeprav ne sodi med najvišje vrhove v zahodnih Karavankah nad Jesenicami. Njeno ime nam je predvsem znano po slavni pesmi Slavka Avsenika, Na Golici, čeprav se Slavko bojda nikoli ni povzpel na sam vrh. In seveda po dišečih belih preprogah, ki jih prav maja na travnikih pod njo (in pozneje tudi na vrhu) ustvarijo gorske narcise. Prebivalci teh krajev pripovedujejo pravljico o tem, kako je bog nekoč posvaril čebele, naj ne nabirajo medu ob nedeljah in praznikih. In ker ga niso ubogale, je med v belih cvetkah zaklenil tako, da jim je ustvaril neprehodno bunčico v stebelcih pod cvetovi. Čebele so bile ukročene, zaklenjene narcise pa so, vsaj za domačine, postale ključavnice. Tudi letos so v vaseh pod Golico ključavnice že v polnem razcvetu in danes jih Prvi obišče tudi živo. Z enega najlepših razgledišč na cvetočo pravljico narcis vam bomo z besedami skušali predstaviti zgodbo te izjemne cvetlice, z njo povezane anekdote in projekte za njeno ohranitev njeno varovanje, predvsem pa bomo opozorili tudi na odgovorno obnašanje obiskovalcev in prometni režim, ki tudi letos velja ob koncih tedna za dostop v vasi pod Golico. Vabljeni z nami na »dišeč bel sneg« v maju pod Golico.
Češnja na torti vsakoletnih svetovnih športnih prireditev, ki jih gosti naša država, je seveda Planica, letos, ko so naši skakalci v tako izjemni formi, pa še posebej. In po dveh letih abstinenčne krize še sploh. Tudi o Planici bomo nekaj povedali, se bomo pa danes na obisku tega območja Gorenjske predali tudi sladkim užitkom. Tu je namreč doma tudi slovenska čokolada, ki letos praznuje okroglih 100 let. Lokalni čas je odmerila Romana Erjavec.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Mreži Demenci prijaznih točk, ki danes domuje že na skoraj 300 naslovih, se je danes pridružila tudi Splošna bolnišnica Jesenice. Točka je namenjena osebam z demenco, njihovim svojcem, zaposlenim ter ostalim v lokalni skupnosti, kamor se lahko obrnejo po informacije, povezane z boleznijo. »To je pomemben dan«, je na otvoritvi dejala predsednica združenja Spominčica Štefanija Lukić Zlobec, s katero se je ob tem dogodku na kratko pogovarjala Romana Erjavec.
Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
KAMFEST v teh dneh v Kamnik privablja mlado in staro, od blizu in daleč. Šest odrov na različnih prizoriščih, temu srednjeveškemu mestecu na stičišču treh regij v teh dneh daje podobo nekdanje normalnosti, ki jo na trenutke zmotijo le ukrepi povezani z epidemijo. Govorili bomo o tem, kako je organizirati tako velike prireditve v teh posebnih razmerah, pa kako na to gledajo obiskovalci in kaj v festivalskem nizu še obljubljajo v Kamniku. Pričarali vam bomo utrip KAMFESTA , ki je prav letos postal polnoleten in je v tem času že prerasel v enega največjih festivalov v regiji. V kateri že? Tudi o tem v današnjem Lokalnem času.
Naš edini nacionalni park letos zaznamuje 40-letnico. S sloganom Triglavski narodni park - za naravo in ljudi so želeli poudariti pomen ravnovesja med varovanjem narave in interesi človeka. Iskanje rešitev, ki bodo to zagotavljale, je ključni izziv tega območja, še posebej ob vse večjem obisku. Pristojni stavijo na trajnostno mobilnost, usmerjanje obiskovalcev ter spreminjanje njihovih navad in odnosa do zavarovanega območja. Kako konkretno se lotevajo tega, kako koristna so pri tem evropska sredstva, koliko so uspešni ter v kakšni kondiciji naš nacionalni park začenja peto desetletje v terenski oddaji iz Gorenjske voditeljica Romana Erjavec s sogovorniki. Gostje: - Janez Rakar, direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park, - Majda Odar, vodja informacijsko izobraževalne službe TNP - Andrej Arih, vodja projekta Vrh Julijcev, - Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, - Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Danes so na Jelovici iz prilagoditvene obore na prostost spustili prva dva gorenjske risa. Zois in Aida sta prva risa, ki so ju v okviru projekta LIFE Lynx zdaj pripeljali tudi na Gorenjsko, kjer je ris izumrl že na začetku 20. stoletja. S tem projektom, v katerem sodeluje pet držav, pa želijo ustvarili tudi t. i. povezovalno populacijo s sosednjimi populacijami risov v Alpah. V svobodo je Zoisa in Aido pospremila tudi Romana Erjavec.
V Slovenskem planinskem muzeju so v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika pripravili razširitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja VZPON NA GORO s predstavitvami ledenikov in njihovih značilnosti. Posebno pozornost na razstavi, ki so jo predstavili na posebnem muzejskem večeru na spletu, posvečajo tudi izginjanju obeh slovenskih ledenikov – Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto.
»Planica, Planica, snežena kraljica, le kdo je ne pozna, lepoto iz snega …« je znan Avsenikov napev, ki ga zagotovo pozna skoraj vsak Slovenec. Tako kot skoraj vsak ve za čudovito dolino pod Poncami, ki je v zadnjih letih doživela pravi razcvet, njeno slavo pa vsako leto v svet ponesejo odmevne prireditve. Te običajno privabijo več deset tisoč ljudi, v najboljših letih si je planiški konec tedna živo ogledalo tudi 60 tisoč obiskovalcev. A letošnje leto seveda ni najboljše, ampak najslabše, pravijo domačini, planiški delavci in organizatorji in upamo, da mine, brez okužb in zapletov in se nikoli več ne povrne. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Romana Erjavec.
Gradnja druge cevi avtocestnega predora Karavanke, projekt je vreden 98,5 milijona evrov , po zapletih pri izbiri izvajalca del in spomladanskih težavah s prihodom delavcev turškega gradbinca, zdaj poteka v skladu s terminskim planom. Izkop predorske cevi, ki je na slovenski strani dolga 3,5 kilometra, je v Sloveniji stekel avgusta, trenutno pa je izkopanih dobrih 550 metrov cevi, na dan pa se predor podaljša za približno 6 do 9 metrov.
