Iskanje
Romska kulturna identiteta se najmočneje izraža prek jezika in glasbe. V Prekmurju se je v zadnjih desetletjih uveljavilo veliko romskih glasbenikov, o katerih govori knjiga Romski muzikanti v Prekmurju. A kljub temu je število romskih zasedb drastično upadlo. O zlati dobi romske glasbe v Sloveniji smo se pogovarjali z Mišem Kontrecem. Konec prejšnjega leta se je na Pušči končala 33 let dolga zgodba trgovine Jurček, ki je bila v naselju edina trgovina, ponujali pa so predvsem živila. Lastnik Marjan Horvat jo je zaprl, ker odhaja v pokoj.
V letu, ki je za nami, smo za vas v vaše domove prinesli različne zgodbe iz sveta Romov, spoznali nove, spodbudne posameznike, ki v skupnosti predstavljajo zgled, se odpravili v tujino in prisluhnili številnim glasbenim utrinkom romskih in neromskih glasbenikov. Romske organizacije so znova poskrbele za kulturno obarvano leto. Minulo leto je bilo tudi okrepljeno z obveščevalnimi akcijami in iniciativami ter kulturnimi dogodki. Večino časa pa smo namenili spremljanju razmer v romski skupnosti na jugovzhodu države.
Leto je naokoli in znova bo čas, da skupaj z vami izberemo domačo in tujo skladbo leta 2024. Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta se nocoj poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Hegeduva zasedbe Romano Glauso, Čisti računi Boštjana Pertinača, skladbo Mama prispeva Sandi Horvat Sunny ter Brat pirat zasedbe Balkan Boys. Na tujem delu pa se za skladbo leta potegujejo zasedba Rumbakana s skladbo Déjame, Fanfare Ciocărlia s skladbo Me sem Rom, skladbo Oro atmosfera prispeva orkester Džambo Aguševi ter zasedba Ladaniva, ki se je s skladbo Saraiman prebila v letni izbor.
Kam je steklo nekaj več kot 20 milijonov evrov za Rome iz državnega proračuna v letu 2024? Kdo se okorišča na račun Romov? Kakšno korist iz večmilijonskega svežnja imajo pripadniki romske skupnosti? To so vprašanja, na katera smo skušali odgovoriti v oddaji Naše poti, v kateri je Sandi Horvat med drugim preveril, kako so denar iz proračuna letos porabili tisti, ki so ga prejeli največ.
Nocoj se bomo z romsko glasbo vrnili v preteklost za desetletje in več. Poslušali bomo skladbe različnih izvajalcev, ki jih v Naših poteh že kar nekaj časa nismo srečali. Naše glasbeno potovanje bomo začeli v Franciji in se skozi Italijo, Slovenijo, Srbijo in Severno Makedonijo odpravili vse do Romunije. Čaka nas prava praznična glasbena poslastica.
V Brežicah so korak bliže legalizaciji romskega naselja Gazice, občina je namreč vzpostavila načelne dogovore za odkupe z vsemi lastniki zemljišč. Za nekaj manj kot pet hektarjev kmetijskih in stavbnih površin bodo namenili približno sto tisoč evrov, nato bodo sledili postopki za legalizacijo. Prinašamo še informacijo o tem, kako je bilo letos porabljenih nekaj več kot 20 milijonov evrov za aktivnosti in ukrepe za urejanje razmer romske skupnosti in ali se z denarjem res okoriščajo prav Romi. Čas bo še za rubriko romskega jezika.
Osnovno šolo Janka Padežnika že 40 let obiskujejo tudi romski učenci. Letos jo obiskuje 54 romskih otrok, to je 10 odstotkov. Na šoli menijo, da sta vključenost in šolanje romskih otrok na višji ravni kot pred leti. V okviru projekta Mladi romski ustvarjalci pa so se srečali romski osnovnošolci, pokazali svoje znanje iz romoloških tem in se predstavili z bogatim kulturnim programom.
Danes številne kulturne ustanove po Sloveniji odpirajo vrata obiskovalcev. 3. december, kot dan rojstva Franceta Prešerna poznamo tudi kot ta veseli dan kulture. Vas zanima kako najbolj znano delo slovenskega pesnika zveni v romščini? 3. december je pomemben tudi za oddajo Naše poti. Na današnji dan pred 17 leti smo prvič krenili po poti Romov.
Iz romskega naselja Kerinov Grm so v zadnjih štirih mesecih odpeljali več kot 100 ton nepravilno odloženih komunalnih odpadkov. Občina Krško se je nevarnega kopičenja odpadkov lotila z dvema projektoma, ki naj bi prebivalce seznanila s pomenom varstva okolja. Večjega zanimanja za delavnice ni, občina pa bo zanje odštela skupaj nekaj več kot 80 tisoč evrov. Predstavniki organizacije Amnesty International Slovenije, romskih organizacij in Romov so na novinarski konferenci v Ribnici prejšnji torek opozorili, da v Sloveniji petina romskih naselij še vedno nima pitne vode.
Naše največje romsko naselje Pušča je obiskala delegacija iz Brežic, kjer si podobno kot v Prekmurju želijo izboljšanja sobivanja med Romi in večinskim prebivalstvom. Primeri dobre prakse bi morali biti zgled za jugovzhodno Slovenijo. Murskosoboški policisti pa so na Pušči pripravili preventivno akcijo, s katero so krajanom naselja predstavili svoje delo. S tem želijo prispevati k izboljšanju sodelovanja in medsebojnih odnosov. Na nogometnem igrišču so se tako predstavili policisti, gasilci in tudi reševalci. Vladni urad za narodnosti je objavil javni nagradni natečaj za otroke in mlade z naslovom Skupaj proti anticiganizmu.
Danes bomo počastili svetovni dan romskega jezika, ki so ga Romi prvič praznovali 5. novembra 2008, ob izidu romsko-hrvaškega in hrvaško-romskega slovarja. Na ta dan se postavlja v ospredje predvsem to, kako pomembno je ohranjanje jezika, ki zaradi neuporabe mlajših generacij po mnenju marsikoga počasi izumira. O ohranjanju romskega jezika pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.
Ljudski univerzi Lendava in Murska Sobota sta ob pomoči društva za socialno vključenost Mozaik v predstavili projekt za izboljšanje socialne vključenosti in funkcionalnih kompetenc romskih žensk. V projekt, ki so ga začeli izvajati oktobra, bo v treh letih vključenih 150 romskih žensk iz Pomurja. Pogovarjali smo se z Gregorjem Koširjem, podžupanom v začasnem opravljanju funkcije župana v občini Kočevje, ki meni da so v občini pri urejanju razmer v romskih naseljih naredili dodaten korak naprej. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Bal Canis zasedbe Aritmija ter skladbo Brat pirat zasedbe Balkan Boys. Na tujem delu se za glasove potegujejo Kucu banda s skladbo Shingyol in Juan Carlos Romero s skladbo El pañuelo de mi mare.
V romskem naselju Dobruška vas v občini Škocjan so v četrtek slovesno odprli nove prostore večnamenskega romskega centra, v okviru katerega deluje tudi romski vrtec. Center upravlja Center šolskih in obšolskih dejavnosti, ki mu zagotavlja učiteljico in romsko prevajalko. Aktivnosti v centru bodo tako prioritetno namenjene izvedbi predšolske vzgoje. Mariborsko društvo Loli Luludi pa je predstavilo izsledke dvoletne raziskave s področja delovanja romskih nevladnih organizacij pri nas. Pogovarjali smo se še z Vinkom Cenerjem, ki živi v sosednji Avstriji. Tam se je posvetil predvsem prostovoljnemu delu v eni od humanitarnih ustanov.
V Murski Soboti je bila že tradicionalna mini romska olimpijada, ki je otrokom ponudila možnost, da se preizkusijo v več športnih panogah ter doživijo del olimpijskega duha. Olimpijada, ki je združila nekaj manj kot 200 pomurskih osnovnošolcev, je bila izvedena v okviru olimpijskega komiteja Slovenije, Športne zveze Murska Sobota in Romske športne zveze Slovenije. Forum romskih svetnikov Slovenije je z odprtim pismom javnosti izrazil skrb nad naraščajočo napetostjo med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom, ki se je žalostno pokazala v nedavnem dogodku na osnovni šoli v Šentjerneju. Čas bo še za izbor skladb prejšnjega meseca. V domačem delu vam ponujamo na izbiro skladbi Oj, žena, žena Vlada Kreslina in Beltinške bande ter Gipsy queen v izvedbi zasedbe Balkan Boys. V tujem delu se za glasove potegujejo Fanfare Ciocărlia in Canaf s skladbo Me Sem Rom in zasedba Ladaniva s skladbo Saraiman.
Tadej Jesenik je do 11. leta živel v Murski Soboti, nato se je z mamo in sestro preselil v predmestje Toronta v Kanadi, kjer je začel negovati svojo ljubezen do mode. Pri 22ih letih se je znova preselil na drug konec sveta, v Sydney v Avstralijo, kjer trenutno dela kot svetovalec in prodajalec za eno svetovno uglednih modnih agencij Celine, ter dela v svetu visoke mode za ekskluzivne stranke. Slovenijo je sredi septembra obiskal prvič po štirinajstih letih. V oddaji tudi o nedavnem obisku predsednice Republike Slovenije na Pušči, kjer si je ogledala tamkajšnji vrtec in simbolično posadila lipo v drevoredu sožitja.
Ženski lobi Slovenije je v Ljubljani pripravil delavnico in razpravo na temo kako izboljšati mehanizme za podporo enakosti spolov v Evropski uniji in Sloveniji. Delavnica, ki je bila razdeljena v tri sklope, je ponudila pregled ključnih mehanizmov za enakost spolov, ki jih ima sama Unija, ter predloge, kako te mehanizme izboljšati. Tretji sklop pa je bil namenjen izključno razpravi in orisu razmer ter izzivov romskih žensk v Sloveniji. V oddaji tudi o preprečevanju samomora, katerega svetovni dan smo zaznamovali 10. septembra. Statistično gledano, vsako leto po svetu naštejejo okrog 700.000 samomorov, zato je družbeni diskurz o tej temi nujno potreben, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Ob dogodkih na jugovzhodu države, ki odmevajo v zadnjih tednih, smo se odpravili v občino Novo mesto, natančneje v naselje Šmihel. Tam smo se o razmerah v občini pogovarjali z vaščani, obiskali smo tudi večnamenski romski center, ki deluje v naselju. Vaščani opozarjajo predvsem na nedelovanje sistema, ki bi jim zagotavljal varnost v samem naselju. Prinašamo še podrobno poročilo izrednih sej državnega zbora o romskem vprašanju.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Romska skupnost je v zadnjih tednih, tudi v medijih, deležna precej ostrega dialoga, zato je toliko bolj pomembno, da v tem času na površje pridejo tudi boljši in svetlejši primeri iz skupnosti. Sinoči smo v Naših poteh na Prvem že lahko prisluhnili pogovoru z Bojano Rozman iz Bele krajine, ki je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman se je tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost, pogovarjal Sandi Horvat. In izzivov na področju vzgoje in izobraževanja je kar nekaj, pravi Bojana Rozman.
