Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Verjetno ni slovenskega knjižničarja, bibliotekarja, založnika in podpornika knjižnic, ki bi ne poznal Darje Lavrenčič Vrabec in njenega prispevka k slovenski mladinski književnosti in knjižničarstvu. Danes zaposlena v Mestni knjižnici Ljubljana kot vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo ter vrsto let tudi kot vodja Oddelka za otroke in mladino Knjižnice Otona Župančiča sodeluje pri številnih projektih tako znotraj knjižnice kot tudi v povezavi z drugimi institucijami. Ob obsežni bibliografiji in dolgem seznamu izvedenih predavanj jo odlikujejo izjemne osebnostne lastnosti in strokovne sposobnosti, zaradi katerih jo vabijo v mnoge odbore, komisije in žirije, v sodobnem jeziku pa jo tako lahko poimenujemo kar legenda mladinske književnosti in knjižničarstva. O njenem delu in ljubezni do branja in knjig več v tokratni oddaji Razkošje v glavi, v kateri se je z mag. Darjo Lavrenčič Vrabec pogovarjala Tadeja Bizilj.
Matura se bliža, zato se bomo v današnji rubriki Prvi na maturi zopet posvetili literarnim obdobjem in njihovim značilnostim. Tokrat gremo v obdobje književnosti med obema svetovnima vojnama, v katerem je prva pomembna smer ekspresionizem, druga pa socialni realizem, o katerem bomo več povedali v naslednjih minutah. S profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Martino Lušina Basaj, se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Tudi danes ob 12.20 je čas za maturitetne vsebine na Prvem. Kar nekaj predmetov, tako na splošni, kot na poklicni maturi smo v oddajah Prvi na maturi že obdelali, v tem tednu pa se bomo posvetili nekaterim literarnim obdobjem in njihovim značilnostim. Reformacija in protireformacija v Sloveniji se pokriva s svetovnim obdobjem, ki ga imenujemo renesansa in humanizem. Gre za zelo pomembno obdobje, saj takrat dobimo utemeljitev glavnih literarnih vrst, od soneta, romana, do novele in drugih. Več o reformaciji in protireformaciji ter o delih, ki v okviru teh smeri čakajo na maturante pri ustnem izpitu iz slovenščine pa v naslednjih minutah – s profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Martino Lušina Basaj, se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Na Prvem je ob 12.20 danes zopet pravi čas za maturitetne vsebine. In s katerim predmetom se bomo srečali in pobližje spoznali tokrat? To je Umetnostna zgodovina, ki jo bodo letos vsi kandidati, ki so ta predmet izbrali na maturi, pisali 6. junija. Pisni del izpita predstavlja 80 % končne ocene, ostalo, 20 % prinaša umetnostnozgodovinski praktikum. Naš sogovornik, Anton Starc, profesor umetnostne zgodovine na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in član ter glavni ocenjevalec državne predmetne komisije za umetnostno zgodovino na maturi, je v pogovoru s Tadejo Bizilj razkril nekaj pomembnih podrobnosti izpita in opozoril na napake, ki se jim kandidati lahko izognejo.
Kot vsak ponedeljek, sredo in petek ob 12.20 je tudi danes čas za rubriko Prvi na maturi. Tokrat več o predmetu Farmacija, drugem maturitetnem predmetu, ki se preverja na poklicni maturi. Pri tem predmetu se ocenjujejo splošne in poklicne kompetence, ki so jih dijaki osvojili pri strokovnih modulih: Oblikovanje zdravil, Analiza zdravil, Zdravila, Rastlinske droge in naravne spojine. Več o tem, kje naj bodo kandidati najbolj pozorni pri tem izpitu in kako naj se izognejo najpogostejšim napakam pa v naslednjim minutah – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila Marijo Čerin, profesorico na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo in članico Državne predmetne komisije Poklicne mature za Farmacijo.
Se lahko doma pripravijo na slušni del izpita pri angleščini? Kje po nepotrebnem izgubljajo točke pri zgodovini in na kaj morajo biti pozorni pri reševanju pol pri psihologiji? Odgovore izveste v oddaji Prvi na maturi.
Slovenščina je na maturi edini predmet, pri katerem vsi kandidati pišejo izpit na višji ravni. Pisna dela sta dva – prvega, esej, letošnji kandidati pišejo 4. maja, drugi - razčlemba izhodiščnega besedila, čaka nanje 30. maja. V naslednjih minutah se bomo osredotočili na razčlembo, ki prinaša 30 % končne ocene, na to, kje maturanti pri tem delu izgubljajo največ točk in kako naj si dobro razporedijo čas pisanja ter na ustni del, ki prinaša 20 % celotne ocene in od kandidatov zahteva glasno branje in odgovore na vprašanja in naloge ob predloženem literarnem/polliterarnem besedilu ali odlomku. Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Martino Lušina Basaj.
O matematiki, fiziki in kemiji smo veliko govorili v preteklih dveh letih, zato vam tokrat ponujamo le ključne napotke za reševanje teh izpitnih pol na splošni maturi: za vajo rešujte stare izpitne pole, pozorno preberite navodila in bodite natančni!
Kako se napiše dober esej, kakšne so novosti pri ocenjevanju eseja, poglavitne ideje in primerjave maturitetnih romanov – vse o letošnjem eseju v oddaji Gymnasium!
Samostalnik, pridevnik in glagol so polnopomenske in pregibne besedne vrste. To pomeni, da imajo osnovo in končnico, ki se lahko spreminja. Lahko jih sklanjamo, spregamo, stopnjujemo. Prislovi pa so polnopomenske nepregibne besedne vrste, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom. Kako jih pravilno uporabljamo, zakaj jih včasih lahko zamenjujemo s pridevniki in kakšno je njihovo stopnjevanje, je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante 4. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je V svetu blišča in bede, obvezno delo pa tudi roman Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kdo je Jay Gatsby, zakaj je »velik«, kako roman prikazuje razkol znotraj ameriške elite in kako podoba razvratnih rjovečih dvajsetih ni edina podoba svojega časa ter katera vprašanja morale in identitete odpira ta roman. O vsem tem v tokratni oddaji. Pa tudi o primerjavi romana Veliki Gatsby z drugim maturitetnim delom, Čudežnim Feliksom, o bistvenih razlikah in podobnostih med njima, med glavnima idejama in glavnimi osebami v romanih. O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj ter dijaki ljubljanske Gimnazije Bežigrad: Vid Kavčič, Ivan Butkevich, Maks Matej Cuzak in Klemen Klopčič ter profesor slovenščine na Gimnaziji Kranj Mihael Šorli.
Na Prvem bomo tudi letos, tako kot že nekaj let do sedaj, naslednji mesec vsak ponedeljek, sredo in petek del našega programa posvetili tudi vsebinam namenjenim maturantom. V oddajah Prvi na maturi bomo pregledali številne maturitetne predmete ter v pogovorih s profesorji in z ocenjevalci na maturi podali nasvete za dobro pripravo. Tudi letos je še več kot maturantov splošne mature tistih kandidatov, ki bodo opravljali poklicno maturo. Z opravljanjem le-te kandidati dokazujejo doseganje standardov znanja, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in srednjega strokovnega izobraževanja, poklicno tehniškega izobraževanja in poklicnega tečaja – z uspešno opravljeno poklicno maturo pa kandidati pridobijo srednjo strokovno izobrazbo. Veliko se jih odloči opravljati tudi peti predmet, ki poklicnim maturantom omogoča vpis na univerzo. Več pa v naslednjih minutah – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila Borisa Klančnika, svetovalca s Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.
Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je ustrezna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila - o vsem tem bodo s svojimi sogovorniki razpravljale mlade novinarke iz Osnovne šole Veliki Gaber.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) vsako leto 2. aprila, na rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, praznuje mednarodni dan knjig za otroke. Tadeja Bizilj se je zato z radijskim mikrofonom odpravila na Osnovno šolo Ivana Babiča - Jagra Marezige in tamkajšnje četrtošolce povprašala, kakšna je zanje dobra knjiga in kakšni knjižni junaki so jim najbolj všeč ... Prisluhnimo jim!
Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) vsako leto 2. aprila, na rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, praznuje mednarodni dan knjig za otroke. Tadeja Bizilj se je zato z radijskim mikrofonom odpravila na Osnovno šolo Ivana Babiča - Jagra Marezige in tamkajšnje četrtošolce povprašala, kakšna je zanje dobra knjiga in kakšni knjižni junaki so jim najbolj všeč ... Prisluhnimo jim!
V tokratni oddaji Hudo! se bomo odpravili na potep po Sloveniji. Mladi novinarji z ljubljanske Osnovne šole Prežihovega Voranca so pred mikrofon povabili zanimive goste, med njimi turistično vodnico, in jih povprašali o njihovih najljubših destinacijah in krajih v naši lepi deželi. Njihove odgovore slišite v soboto po 9h na Prvem.
Vsako sobotno jutro se poleg drugih oddaj vedno ustavimo tudi pri naši kratki rubriki, v kateri se spoznamo z eno od zagat v našem jeziku in jo skušamo obrazložiti. Danes več o glagolu odgovarjati, ki na prvi pogled ni prav nič problematičen. Vemo, da nam odgovori nekdo, ki ga nekaj povprašamo in da ob tem torej pričakujemo nek odgovor. A ker je jezik živa tvorba, glagol odgovarjati slišimo tudi v primerih: Ta majica mi odgovarja, ali Ta minister je odgovoren za določeno področje. Ali je ta raba ustrezna in kateri glagoli lahko nadomestijo omenjenega je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
PETEK, 11. marec 2022 SVETOVALNI SERVIS: Ustno zdravje Lep nasmeh ni samo ogledalo naših zob, ampak tudi našega zdravja, zato se bomo v tokratni oddaji posvetili skrbi za ustno zdravje. Kako izbrati pravo ščetko za zobe? So oglasi za drage zobne paste, ki odpravljajo karies, zavajajoči? Sta zobna nitka in ustna vodica obvezna pripomočka? O tem v petkovem svetovalnem servisu z gostom, dr. Sebastjanom Perkom, doktorjem dentalne medicine. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi!
Znano je, da začetki gradiča mala Vas segajo v leto 1471 in da se je območje današnje vasi Luža imenovalo Grajske Lokve. Vas je svoje ime dobila po naravni luži, ki je bila po premeru velika od 30 do 35 m in globoka okoli 3,5 m. Po sredini je bila pregrajena s skalo na dva dela. Voda se je v njo zlivala ob padavinah po površini, nekaj vode pa je prišlo tudi izpod skal na dnu luže. Po obilnejšem deževju je iz nje voda lahko tekla še 14 dni. Znano je tudi, da je bila ob največji luži najprej pastirska koča. Danes je v vasi Luža 18 naseljenih hiš, vas šteje nekaj več kot 60 prebivalcev, dve družini pa se še vedno preživljata s kmetijstvom. Skozi vas poteka tudi več pohodnih poti, obdajajo pa jo čudoviti razgledi.