V Ljubljani živi 426 brezdomnih ljudi, od katerih je polovica stara od 30 do 49 let, 30 odstotkov je starejših od 50 let, kar sedem odstotkov je starih od 18 do 24 let, število mladih, ki se spopadajo z brezdomstvom, se povečuje. Večina je samskih, skrbi pa podatek, da je kar 10 odstotkov takšnih, ki živijo z enim ali več otroki. Ena tretjina brezdomnih je žensk. Tako je pokazala prva večja in mednarodno primerljiva raziskava brezdomstva v Ljubljani, ki so jo izvedli na Fakulteti za družbene vede. O razlogih za brezdomstvo ter o posebnem položaju brezdomnih žensk je tekla beseda v tokratni Radiosferi. Tita Mayer je pred mikrofon povabila Hano Košan, raziskovalko na Fakulteti za družbene vede in predsednico Društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice.
14 min • 12. 06. 2025
»Pravičnost in enakopravnost sta bili vedno moji vodilni načeli,« pravi sociologinja profesorica doktorica Maca Jogan, nekdanja redna profesorica Fakultete za družbene vede, ki je svoje življenje posvetila sociologiji. Zadnjih štirideset let raziskuje različne vidike družbene konstrukcije hierarhije med spoloma. Je avtorica devetih knjig, številnih znanstvenih in strokovnih člankov kot tudi poljudnih publicističnih besedil. Gostja tokratne oddaje Razkošje v glavi je neomajna zagovornica pravic žensk in velja za pionirko slovenskega feminizma. Pred mikrofon jo je povabila Tita Mayer.
21 min • 17. 05. 2025
Kako bi bilo pravilno, da rečemo ali zapišemo: gospa direktor Horvat, gospa direktor Horvatova, gospa direktorica Horvatova ali gospa direktorica Horvat? Čeprav je od prvih pobud za odpravo seksistične rabe jezika preteklo že več kot trideset let, smo pri vprašanju spola v jeziku pogosto še vedno v zadregi. No, odgovor na podobne jezikovne dileme nam je razkrila prof. dr. Monika Kalin - Golob s katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede. V današnji Radiosferi sva namreč govorili o tem, zakaj jezik ne le odraža, temveč tudi vpliva na družbo, in zakaj je pomembna vključujoča raba jezika, predvsem v medijih, v šolstvu in v sferi javnega. Z gostjo se je pogovarjala Tita Mayer.
14 min • 15. 05. 2025
Hišo dobrega počutja drži pokonci pet stebrov; zdravje, družina, delo, prijatelji in hobiji, pravi psihiatrinja prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, ki je pred kratkim izdala knjigo z naslovom Notranji krokodil, v kateri so zbrane osebne zgodbe avtoričinih pacientov in pacientk, s katerimi želi bralkam in bralcem odstreti pogled na duševne stiske, ter s praktičnimi napotki, ki dokazano učinkujejo, pokazati načine za boljše počutje. Tokratna gostja oddaje Med štirimi stenami je govorila o načinih vedenjskih sprememb, o tem, kako krotiti dolgotrajni stres, ki je velikokrat glavni rušilec notranjega miru, in o tem, kako vzdrževati pet stebrov dobrega počutja. Z dr. Mojco Zvezdano Dernovšek se je pogovarjala Tita Mayer.
38 min • 05. 05. 2025
V tokratni oddaji Sobotno branje vam bomo predstavili esejistično zbirko Živalsko mesto s podnaslovom Eseji o popularni kulturi, zgodovini in čustvih, ki jo je pri svoji založbi No!Press objavila pisateljica, zgodovinarka in urednica dr. Manca G. Renko. Živalsko mesto je linearna, toda dramaturško sklenjena pripoved, kjer se v obliki kritičnih esejev prepletajo spomini, politična teorija, zgodovina popularne kulture, kritična analiza patriarhata, vpraševanja o vrednosti dela, pa brezkompromisen obračun s tradicijo ter pretresljiva razmišljanja o čustvih in travmi. Z avtorico Manco G. Renko se je pogovarjala Tita Mayer.
24 min • 03. 05. 2025
Najvišje police v omarah so še vedno narejene tako, da jih lahko doseže moški, ne pa povprečno visoka ženska. Temperatura v ustanovah in javnih prostorih je prilagojena moškemu in ne ženskemu telesu; zanje bi bila optimalna, če bi bila nekaj stopinj višja. Tudi avtomobilski varnostni pas je bil dolgo časa ustvarjen le za povprečno visokega moškega. In ali ste vedeli, da so denimo simptomi srčnega infarkta pri ženskah pogosto precej drugačni kot pri moških in da so ženske zaradi tega velikokrat napačno medicinsko obravnavane? O tem piše novinarka Caroline Criado Perez v svoji, na številnih študijah temelječi, knjigi z naslovom Nevidne. V današnji oddaji Radiosfera sicer nismo toliko govorile o tem, zakaj je svet okoli nas po večini narejen po moški meri, temveč o temi, ki je bila v znanstveni sferi dolgo časa povsem zanemarjena. Govorile smo o spolu kot spregledani spremenljivki v medicini. Raziskave namreč kažejo, da spol pomembno vpliva na potek bolezni, delovanje zdravil, stranske učinke in izide zdravljenja. Zanimalo nas je, zakaj je bilo žensko telo v zgodovini medicine tako dolgo obrobna tema in kakšne posledice ima to za ženske še danes. Gostji oddaje sta bili prof. dr. Damjana Rozman, vodja Centra za funkcijsko genomiko in biočipe na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, in prof. dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravila in vodila Tita Mayer.
14 min • 10. 04. 2025
»Slovenska beseda je bistvo za narod, nam govorijo in odgovarjam jim: Potem jo pa tudi plačajte tako, kot je treba!« pravi pisateljica in antropologinja dr. Luna Jurančič Šribar, predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN – MIRA. Avtorica, ki je več kot desetletje delala z brezdomnimi osebami, tudi v svojih literarnih delih daje glas ljudem na obrobju. Najšibkejšim, najbolj spregledanim, tistim, ki ne ustrezajo družbenim normam in predstavam o družbeni »normalnosti«. V svojem publicističnem delu pretresa sedanji izkoriščevalski družbeni red, ki, kot poudarja sama, normalizira nehumanost in znotraj katerega človečnost postaja odklon. Tudi v svojih literarnih delih odpira težke tematike, kot so alkoholizem, revščina, zlorabe, odrinjenost in travmatične družinske razmere. Posebno pozornost namenja ženskim likom, upornim in močnim junakinjam, ki pogumno kljubujejo svojim težkim usodam. Dr. Luno Jurančič Šribar je pred mikrofon povabila Tita Mayer.
26 min • 05. 04. 2025
Pred več kot stoletjem so imele ženske na radiu redno oddajo ob nedeljah, ki se je imenovala Ženska ura. Razpravljale so o pomembnih vprašanjih, ki se žal še danes dotikajo žensk: od zakonodajnih sprememb in socialnih pravic do nacionalnih in ekonomskih vprašanj. Pobudnica oddaje Minka Govekar je takrat dejala, da je ta oddaja njihov parlament. V oddaji Sledi časa se bomo vrnili v tisto obdobje, na začetek 19. stoletja; v čas, ki ga številni primerjajo z današnjim. Vendar ne bomo govorili o političnem vrenju in vojnah, o katerih lahko beremo v učbenikih in velikih zgodovinskih knjigah. Govorili bomo o spregledani in pozabljeni polovici; o ženskah in njihovih prizadevanjih za enakost in mir, o naporih za človekove pravice, o neznanskem razcvetu različnih ženskih gibanj, ki so na prelomu 19. stoletja povzročile tektonske premike za boljši položaj žensk in otrok v družbi. Avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila doc. dr. Ireno Selišnik s Filozofska fakultete v Ljubljani in prof. dr. Vesno Leskošek s Fakultete za socialno delo.
31 min • 23. 03. 2025
Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ravno te dni potekajo, zdaj že peto leto zapored, Dnevi enakosti spolov. Otvoritveni dogodek se je zgodil prejšnji četrtek, simbolno, pred 8. marcem, mednarodnim praznikom žensk. Do konca meseca pa se bodo zvrstili številni zanimivi dogodki, kjer bodo predavateljice in predavatelji, raziskovalke in raziskovalci govorili o različnih vidikih enakosti spolov v naši družbi. Več o dogajanju in več o pomenu enakih možnosti za vse, ne le v akademskem prostoru, temveč tudi sicer v naši družbi, je spregovorila prodekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Mojca Smolej.
12 min • 13. 03. 2025
Sonja Lokar je poosebitev boja za enakost. Je ena najopaznejših in najvplivnejših aktivistk za človekove pravice, tako na državni kot mednarodni ravni, in si že več kot tri desetletja neomajno prizadeva za izboljšanje položaja žensk v družbi ter ohranitev njihovih težko izbojevanih ekonomskih, političnih in reproduktivnih pravic. Sonja Lokar je mirovnica in je bila v preteklosti ključna pri vzpostavljanju partnerstev med vladnimi in nevladnimi organizacijami ter gibanji na terenu z namenom krepitve glasov žensk in marginaliziranih skupin. Aktivno je vključena v različna prizadevanja za boj proti nasilju, diskriminaciji, neenakosti in krivicam vseh vrst. Za svoj izjemni življenjski prispevek k boju za enakost spolov in pravice žensk, prispevek k napredku in osamosvajanju žensk po svetu ter predanost delu za družbeno pravičnost je prejela več priznanj in nagrad. Sonjo Lokar bo v oddaji Razkošje v glavi gostila novinarka in voditeljica Tita Mayer.
31 min • 08. 03. 2025
V tokratni oddaji Intervju smo gostili podpredsednico upravnega odbora mednarodnega združenja pisateljev in pesnikov PEN International, predsednico slovenskega centra PEN, pisateljico in publicistko Tanjo Tuma. Avtorica številnih člankov s področja založništva, pobudnica bralnih kampanj za mlade in ustanoviteljica založbe Tuma, pri kateri sta med drugim izšli pomembni knjigi z naslovom Antologija slovenskih pesnic in Pozabljena polovica, je velika zagovornica enakosti in družbe sožitja. Gostja današnjega Intervjuja je aktivna pri mednarodnem odboru Pisatelji za mir, pri svojem delovanju pa se bori tudi za pravice žensk ter zapostavljenih družbenih skupin. Tanjo Tuma je v tednu, ko obeležujemo mednarodni dan žensk, pred mikrofon povabila voditeljica Tita Mayer.
40 min • 05. 03. 2025
Psihopatija postaja resen problem delovnih organizacij in družbe. Znano je, da približno odstotek splošne populacije ustreza kliničnim kriterijem za psihopatijo. To osebnostno motnjo pa imajo trije do štirje odstotki ljudi na vodstvenih pozicijah v poslovnem svetu. Kdo so psihopati in kako jih prepoznamo? Kako ravnati v odnosih z njimi? In kakšen pomen imata ozaveščanje ter posledično preprečevanje destruktivnih posledic psihopatije tako za posameznike kot za družbo? Na ta in številna druga vprašanja je v tokratni oddaji Glasovi svetov odgovarjala psihologinja in psihoterapevtka, soustanoviteljica Inštituta za znanstveno preučevanje in raziskovanje psihopatije, dr. Andreja Pšeničny.
52 min • 15. 01. 2025
Evropski inštitut za enakost spolov je izdal poročilo o indeksu enakosti za leto 2024. Na vrhu lestvice je ponovno Švedska, sledita ji Danska in Nizozemska. Slovenija se je znašla na 12. mestu in je v primerjavi z letom 2021 glede zagotavljanja enakosti spolov napredovala. Najbolje se je odrezala na ekonomskem področju. V povprečju pa ženskam v Evropski uniji še vedno primanjkuje družbene moči. Več o raziskavi in njenih izsledkih je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila predsednica Ženskega lobija Slovenije, gospa Sonja Lokar.
19 min • 09. 01. 2025
Prof. dr. Vesna Leskošek, redna profesorica na fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, je svojo poklicno pot začela kot prostovoljka, na terenu in v nenehnem prizadevanju za najranljivejše v naši družbi, otroke v stiski. Izkušnja z delom s socialno najšibkejšimi jo je vodila v akademsko raziskovanje problematike neenakosti, izključenosti, socialne politike, nasilja nad ženskami in otroki ter problema revščine. Doktorirala je s temo feminizma 1. vala na Slovenskem in izdala monografijo o tem z naslovom Zavrnjena tradicija. V zadnjih letih je uredila monografijo Teaching Gender in Social Work; Poučevanje o spolu v socialnem delu in v soavtorstvu izdala dve monografiji: Nasilje nad ženskami v Sloveniji in Zaposleni revni. Predava o spolu in nasilju, družbenih gibanjih, omrežjih in družbenih neenakostih. Trenutno se ukvarja z revščino v starosti. Rezultate raziskav objavlja v tujih in domačih znanstvenih revijah. Zadnja publikacija, izdana v soavtorstvu, ima naslov Pravica do abortusa. S prof. dr. Vesno Leskošek se je za tokratno oddajo Razkošje v glavi pogovarjala Tita Mayer.
24 min • 28. 12. 2024
Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je v preteklem letu živelo približno 264.000 oseb oziroma 13.000 več kot v letu 2022. Dolgo so raziskave kazale, da so posebno starejše ženske, upokojenke, najbolj izpostavljene revščini. Druga najbolj ogrožena družbena skupina pa so bile matere samohranilke. O tem, ali revščina še vedno bolj prizadene ženske, o tem, kako je revščina v starosti povezana z življenjskim potekom oseb, ter o zadnji raziskavi te pereče družbene problematike je v tokratni Radiosferi govorila prof. dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani.
14 min • 12. 12. 2024
Katja Zabukovec Kerin, soustanoviteljica in predsednica Društva za nenasilno komunikacijo, je eden izmed najbolj prepoznavnih obrazov, ki že vrsto let vztrajno in glasno opozarja na družbeno problematiko nasilja nad ženskami in otroki. Neutrudna zagovornica najranljivejših in najšibkejših v naši družbi, katerih glas je nemalokrat neslišen, neomajna glasnica vrednot nenasilja, pravic žensk in enakosti, je na svoji poklicni poti pomagala na tisoče žrtvam družinskega in intimnopartnerskega nasilja. S svojim delom je pomembno vplivala na večjo senzibiliziranost družbe glede vprašanja nasilja, na opolnomočenje žrtev, rušenje škodljivih stereotipov in ozaveščanje mladih ter prispevala k pomembnim spremembam v zakonodaji. S Katjo Zabukovec Kerin se je za tokratno oddajo Razkošje v glavi pogovarjala Tita Mayer.
27 min • 30. 11. 2024
Nasilje nad ženskami je oblika diskriminacije na podlagi spola in ena izmed najbolj razširjenih kršitev človekovih pravic. Po podatkih Združenih narodov zaradi nasilja vsak dan umre povprečno 140 žensk in deklic. Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami smo v tokratni oddaji Glasovi svetov gostili Metko Naglič iz Amnesty International Slovenija. Govorili smo o razlogih in kompleksnem ozadju nasilja na podlagi spola, pri čemer gre za preplet škodljivih spolnih stereotipov, neenakosti spolov, pristranskih družbenih norm in neustrezne zakonodaje. Oddajo je pripravila in vodila Tita Mayer.
48 min • 27. 11. 2024
V slovenskih medijih moški še vedno občutno preglasijo ženske. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli Združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, ženske pa le 27 odstotkov. O razlogih in posledicah kot tudi o položaju žensk v slovenskih medijih na temo tehnologije, tehnološkega napredka in umetne inteligence smo se pogovarjali v tokratni oddaji Radiosfera. Naši gostji sta bili dr. Alenka Jelen z Univerze v Stirlingu in Mateja Malnar Štembal, podpredsednica Združenja ONA VE.
18 min • 21. 11. 2024
Constance Debre velja za eno najopaznejših sodobnih francoskih pisateljic, s svojimi tremi romani je dodobra razburkala svetovno literarno prizorišče. Njen avtofikcijski roman z naslovom Love me tender, v katerem tematizira večna vprašanja o ljubezni, medosebnih odnosih, materinstvu in družbenih normah, je eno najbolj znanih literarnih del v zadnjih letih. V slovenskem prevodu je nedavno izšel pri založbi No Press!. O romanu in avtorici je spregovorila dr. Manca G. Renko.
22 min • 09. 11. 2024
V sodobni družbi se soočamo s pojavom t. i. toksične moškosti, ki spodbuja seksizem, sovraštvo do žensk, homofobijo, rasizem in druge oblike nestrpnosti ter agresije. Na širjenje koncepta toksične moškosti močno vplivajo različna populistična gibanja, družbena omrežja, mnenjski voditelji pa tudi mainstream mediji. Gre za pojav, ki vzpostavlja nove ideološke delitve med fanti in dekleti, vendar pa ne škoduje samo puncam, temveč tudi fantom in moškim in ima posledice za celotno družbo. O toksični moškosti ter o načinih preseganja ideološkega razkola med mladimi smo govorili v tokratni oddaji Glasovi svetov z gostjo, raziskovalko dr. Valerijo Vendramin s Pedagoškega Inštituta. Oddajo je pripravila in vodila Tita Mayer.
41 min • 30. 10. 2024