Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska politika še naprej preseneča. Osvetljujemo ozadja priprav na kongres Socialnih demokratov, na katerem bo jutri ta stranka z novim vodstvom nadaljevala prizadevanja za preživetje na slovenski politični sceni. In to preživetje ji pogosto otežuje predsednik vlade Robert Golob, njihov koalicijski šef, ki pogosto preseneti tudi sam. Ena zadnjih potez je bila izstrelitev Tomaža Vesela na mesto kandidata za novega komisarja. Bil pa ni koalicijski kandidat, ampak je koalicija o tem – tudi tokrat – za svojo odločitev izvedela iz medijev. O tem Ob osmih z Borisom Vezjakom, filozofom, publicistom in kritičnim opazovalcem slovenske politično-medijske krajine.
Komaj smo zakorakali v april, torej nas od evropskih volitev 9. junija ločita še dobra dva meseca. Strankarski stroji so se že zagnali, tečejo postopki v okviru državne volilne komisije, dobivamo sezname tistih, ki bi se radi potegovali za devet slovenskih mest v 720-glavem Evropskem parlamentu. Morda kljub rokom vseeno malce preseneča, da nekatere parlamentarne stranke svojih kandidatov še niso predstavile oziroma jih še nimajo. Kaj torej lahko pričakujemo letos in kako odločno se bomo morda odpravili na volišča? To je nekaj vprašanj, ki jih bo Tomaž Celestina v tokratni epizodi oddaje Ob osmih zastavil politologu Miru Hačku.
Mineva sto dni, kar je sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides napovedal stavko in ta najdaljša stavka v zgodovini države se bo – morda in upamo – vendarle premaknila z mrtve točke, v kateri so se znašli Fides na eni strani in predstavniki države na drugi. Svoje kolesje naj bi namreč v drugi polovici tedna zagnala mediacija. Ampak do kakršnegakoli premika smo zdaj ljudje sredi zagotovil, da gre tako enim kot drugim za bolnika in za ohranitev javnega zdravstva, obenem pa tudi sredi opozoril, da smo tik pred zlomom tega sistema. Kako poteka dogajanje na terenu, kakšno je res razpoloženje med zdravniki in kako zdravniki konec koncev vidijo razpoloženje ljudi? O tem se je Tomaž Celestina v oddaji Ob osmih pogovoril z doktorjem Petrom Fazarincem, ki dela na oddelku za hematologijo in onkologijo celjske bolnišnice.
Slovenska politika je sredi tako burnega obdobja, kot ga že dolgo nismo opazovali. Številke na anketah javnega mnenja so čedalje nižje, čedalje več ljudi resignirano ugotavlja, da ostajajo brez izbire. In pred vrati so evropske volitve, ki bodo kljub šibkejšemu dojemanju javnosti generalka za državnozborske. Opazujemo tudi pravo specialno vojno med strankami, vrstijo se odhodi ključnih oseb iz zakulisja, napovedujejo se spremembe v vodstvih strank. Zmeda se zdi popolna, ampak, ker je vedno nek ampak. Kot kaže, bo vlada svojo podobo skušala zloščiti z drugačno komunikacijo, s svežimi pristopi. O tem Ob osmih raziskovalec odnosov z javnostmi in profesor na FDV Dejan Verčič.
Prihodnji teden bodo začeli teči roki za opravila pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo devetega junija. Od ponedeljka bo mogoče vlagati kandidature za nastop na volitvah. Državna volilna komisija pa se ubada z vprašanjem, kako zapolniti mesta tajnikov okrajnih volilnih komisij, zlasti v Ljubljani. Za izvedbo volitev so predvideli tudi premalo denarja; zaradi neuresničitve ustavne odločbe o sodniških plačah so tudi sodniki grozili, da ne bodo sodelovali v volilnih komisijah. A ti dve težavi naj bi že rešili. Evropske volitve bodo prve, na katerih bodo lahko volilno pravico uresničili tisti, ki so pod skrbništvom in bodo lahko glasovali s pomočnikom. O izvedbi tokratnih evropskih volitev v oddaji Ob osmih z novim direktorjem službe državne volilne komisije Igorjem Zorčičem.
Številke o razpoloženju javnosti, s katero se sooča slovenska politika, so te dni pokazale, da vladna koalicija, zlasti pa Gibanje Svoboda nikakor več ne uspeta prepričati ljudi. Vlado po anketi Mediane podpira samo še 19 odstotkov vprašanih, Robert Golob je zgrmel skoraj na konec lestvice najbolj priljubljenih politikov, SDS je postala prepričljivo najmočnejša stranka pri nas. Vzroki za takšne številke so večji del jasni, v današnji epizodi oddaje Ob osmih smo skušali razmisliti, kako naprej. Tomaž Celestina je gostil Bogdana Biščaka, dolgoletnega soustvarjalca in opazovalca slovenske politike.
Končuje se počitniško-praznični teden, ki pa je kljub temu prinesel številne pretrese. Začele so se jesenske poplave, ki smo jih po avgustovskih pričakovali s strahom, a za zdaj niso povzročile toliko škode in pretresov, kot so se bali na izpostavljenih območjih. So posledice manjše tudi zaradi številnih preventivnih ukrepov? O tem med drugim v tokratni oddaji. Ocenjujemo tudi posledice prepletenih kriz na delovanje gospodarstva in inflacijo ter merimo politično temperaturo pred napovedanim sestankom koalicije o morebitni rekonstrukciji vlade. V tujini je v ospredju vojna na Bližnjem vzhodu s srhljivimi humanitarnimi posledicami, za katero pa ni videti rešitve. Tradicionalni sod smodnika je tudi zahodni Balkan, zato preverjamo, ali je obisk prve dame Evropske komisije v tamkajšnjih kandidatkah za včlanitev v Unijo tlakoval pot večji stabilnosti. Pripravljamo tudi reportažo iz Armenije.
Slovenija s soboto znova uvaja nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko, in sicer najmanj za 10 dni; pred tem je tak ukrep na naši zahodni meji napovedala Italija. Zaradi migracijskega pritiska in razmer na Bližnjem vzhodu se za povečevanje nadzora na notranjih schengenskih mejah odloča vse več članic Unije. Kaj to pomeni za državljane in kaj za schengensko ureditev - o tem se v tokratni epizodi Ob osmih z vodjo operative pri mejni policiji Robertom Moretom pogovarja Tomaž Celestina.
Slovenska politika z vsako novo potezo vstopa v bolj negotovo politično jesen. Projekt sanacije države po avgustovskih neurjih je izjemno zahteven, vlada ga dodatno zapleta s čedalje višjimi ocenami škode, predsednik vlade pa s posegi v sestavo ministrskega kabineta. Dodajmo čedalje slabšo javnomnenjsko podobo vlade, ki se je počasi oprijema videz neučinkovitosti, in zunanje razmere, ki lažjemu delu zagotovo niso v prid. Tomaž Celestina je tokrat v goste povabil politologa z ljubljanske FDV Marka Hočevarja.
Domnevno ne transparentno deljenje denarja ministrice za javno upravo; dejstvo, da še vedno nimamo novega ministra za zdravje, reforme pa so povsem potisnjene v ozadje; obnova države po poplavah, ki nekako ne sledi objavam – to je samo nekaj tem, ki opisujejo aktualno dogajanje v slovenski politiki. Kam nas lahko vodi pot naprej, kaj vse je šlo narobe in ali je še sploh kaj možnosti, da se zadeve v preostalih dobrih dveh letih mandata postavijo na približno pravo mesto. O tem s poznavalci slovenske politike v Studiu ob sedemnajstih na Prvem programu.
Vlada je potrdila s poplavami zaznamovane proračunske dokumente za prihodnji dve leti. Odhodki bodo prihodnje leto višji za milijardo. Kakšne so podrobnosti in pasti, kakšen bo odziv Bruslja in tujih trgov? Tomaž Celestina se ob Osmih o tem pogovarja z našo specialistko za proračun Zdenko Bakalar.
Evropa in z njo Slovenija se sooča z novim valom migracij. Prizori z italijanskega otoka Lampedusa, pri nas pa iz okolice Rigonc, naravnost kličejo po odločnejših in premišljenih ukrepih, teh pa, ko gre za Evropo, kaj dosti nismo dočakali vse od leta 2015. O odzivnosti Evrope in Slovenije, o tudi dolgoročnejših izzivih obsežnih migrantskih tokov, o ograji in tudi o neposredni slovenski soseščini se bo v tokratni epizodi oddaje Ob osmih Tomaž Celestina pogovarjal z nekdanjim predsednikom vlade in nekdanjim zunanjim ministrom Mirom Cerarjem.
Trenutni podatki kažejo, da bo inflacija vztrajala na višjih nivojih še nekaj časa, zato bo po pričakovanjih potreben še en dvig obrestnih mer, še preden se začnejo počitnice, je povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, dan potem, ko je ECB osmič zapored dvignila temeljno obrestno mero. Kot dodaja Vasle, je vprašanje, kaj se bo dogajalo jeseni. Ključno bo, da se ne bo več samo denarna politika agresivno spopadala z inflacijo, pač pa se bo treba vprašati tudi o fiskalni politiki in politiki plač. "Prekomerna rast, vračunavanje inflacije v sedanje plače, bo težava."
Ob razpravi o omejitvi županskih mandatov na dva zaporedna bi morali razmisliti vsaj o njihovem podaljšanju, saj je v osmih letih nekatere pomembne projekte nemogoče izpeljati, pravi politolog Miro Haček. Ta opozarja še na druge možne pasti: od maihnacij z mandati do tega, da v kateri od manjših občin ne bi več dobili županskega kandidata. Z Mirom Hačkom se je pogovarjal Tomaž Celestina.
S prometnimi zastoji se spopadamo že nekaj časa. Kot pravi predsednik AMZS Andrej Brglez, smo ob začetku samostojnosti zelo drzno zastavili cestno infrastrukturo, to pa je odprlo možnosti za vožnjo z avtomobili. In tako smo prišli do tega, da jih imamo v Sloveniji 1,2 milijona. Ker je bila infrastruktura dobra, je temu sledilo vse – od tega, kako so se razvijali trgovski centri, središča mest, nepremičninski trg. "Potem pa nam je pošla sapa," pravi Brglez. O tem, kako naprej, v današnjem pogovoru s Tomažem Celestino.
Sobota na Svetih Višarjah je bila verjetno ključen trenutek za nadaljevanje kariere Primoža Rogliča, ki je nato v nedeljo slavil na 106-ti Dirki po Italiji. Kot pravi nekdanji poklicni kolesar, zdaj pa športni direktor Kolesarske zveze Slovenije Martin Hvastija, se je tu odločalo, ali bo šel Primož v anale kot vrhunski šampion najvišjega razreda, ali bo za vedno mučenik. Kaj zdaj? Že konec tedna je Roglič izjavil: "Saj vsi veste, kaj mi manjka."
Potem ko smo v Studiu ob 17.00 gostili premierja Roberta Goloba, je svoja stališča do aktualnih vprašanj po letu dni od imenovanja nove vlade predstavila tudi opozicija. Predstavnika opozicijskih parlamentarnih strank smo vprašali, kaj so v Slovenski demokratski stranki in Novi Sloveniji pripravljeni podpreti in kaj je zanje nesprejemljivo, ko gre za reforme, ki jih je Slovenija v zameno za evropski denar obljubila v Bruslju. Na dnevnem redu politike sta tudi politični razkol in poliitčna kultura; ko gre za opozicijski stranki, pa se ni bilo mogoče izogniti precej napetim odnosom med njima.
"Če bi bil jaz zdaj ustavni sodnik, se pri noveli zakona o RTV ne bi oziral samo na funkcionarje, pač pa na pravice zaposlenih in na pravice poslušalcev in gledalcev do obveščenosti", je v oddaji Ob osmih povedal nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič. Glede vprašanj, ali so se okoliščine od zadržanja novele zakona tako spremenile, da je to zadržanje možno argumentirano odpraviti, pa navaja: "V tej odredbi piše, da so funkcionarji zdaj vršilci dolžnosti, ki opravljajo tekoče posle. V praksi pa gre za za vse kaj drugega." S Cirilom Ribičičem se je pogovarjal Tomaž Celestina
Slovenijo, zlasti severovzhodni del so ta teden prizadeli hudi nalivi in številni plazovi, ki še vedno ogrožajo več družin. Ogrožene, pa ne zaradi narave, ampak zaradi vladnih potez, pa se počutijo zavarovalnice, ki zahtevajo umik zamrznitve premij za dopolnilno zavarovanje ali takojšnje poplačilo nastale škode. Je država pripravljena na njihove tožbe? Kaj pa na financiranje dolgotrajne oskrbe? Odgovore iščemo v kritičnem pregledu tedna, v katerem še o stopnjevanju ideoloških zapletov med vlado in opozicijo, pa tudi o volitvah v Turčiji in dogajanju v Ukrajini, o katerem so spregovorili tudi na tokratnem srečanju PEN. Kritični pregled dogodkov tega tedna s Tomažem Celestino.
Lahko slovenska avtomobilska industrija postane središče evropskega razvoja zelene mobilnosti? Direktor Hidrie Iztok Seljak je prepričan, da je že na tej poti, združena v projekt Gremo (Green Mobility). Kot pravi, je v minulih letih, ko je konkurenca padala, slovenska industrija dvignila proizvodnjo za 40 odstotkov, kar veliko pove o njeni inovativnosti in fleksibilnosti. Težava Slovenije in Evrope pa je električna infrastruktura, ki razvoju še ne sledi. Z Iztokom Seljakom se je pogovarjal Tomaž Celestina.
