Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tržaška univerza je ob stoletnici italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju podelila častni doktorat za njun doprinos k spravi med sosednjima narodoma. Predsednika sta julija 2020 podpisala sporazum o vrnitvi narodnega doma Slovencem v Italiji, njun stisk rok na Bazovici pred spomenikoma žrtvam fašizma in povojnih pobojev, pa se je v zgodovino meddržavnih odnosov zapisal kot simbol spoštovanja in sožitja. Slavnostne podelitve so se udeležili predstavniki obeh vlad, obe narodnostni skupnosti, pa tudi župana Gorice in Nove Gorice.
Obalna cesta med Ankaranom in Miljami je že vse od novembrskega neurja neprevozna. Veter in visoki valovi so spodkopali cestišče ter uničili valobran. Čezmejno lokalno povezavo naj bi ponovno vzpostavili do konca aprila. Obnova priobalnega pasu, ki ga je jesensko neurje uničilo v Barkovljah, pa bo kot kaže, močno zaznamovala letošnjo kopalno sezono.
V nekdanji tržaški ribarnici je na ogled razstava Amazônia priznanega brazilskega fotografa Sebastiãa Salgada. Več kot 200 črno-belih fotografij obiskovalca popelje skozi divjo lepoto narave in življenja v amazonskem pragozdu. Gre za poziv k ohranitvi zaklada pomembnega za celotno človeštvo pravi 80 letni fotograf, ki upa, da njegove fotografije ne bodo postale podobe izgubljenega sveta. S skupnimi močmi se moramo zavzeti za ohranitev tega raja na Zemlji, najobsežnejšega vira sladke vode na našem planetu z izjemno biotsko raznovrstnostjo, pravi brazilski fotograf, ki se je dokumentiranju amazonskega pragozda posvečal več kot sedem let. Razstava nas v oddaljeno deželo najprej zapelje s fotografijami posnetimi iz zraka: na velikih formatih občutimo veličino pragozda, meglice in oblaki ob skalnatih vrhovih nam približajo vlažno subtropsko podnebje, vijugaste struge pa nas spomnijo na spreminjajočo se rečno gladino. Ko se ustalimo, nas fotograf povabi, da spoznamo prebivalce, vztrajne branitelje neokrnjene narave. V objektiv je ujel vsakodnevni utrip življenja dvanajstih plemen. Od lova, ribolova in ognjišča, do tradicionalnih obredov, običajev, plesa in družinskih portretov. Črno belim podobam utrip na razstavi vlivajo zvoki narave: šumenje dreves, žvrgolenje ptic, oglašanje opic ter človeški dih – posebno skladbo je za razstavo ustvaril francoski glasbenik Jean – Michel Jarre. Razstava, ki je gostovala v Rimu in Milanu, ter drugih evropskih prestolnicah, bo v Trstu na ogled do 13. oktobra. Foto: "Contrasto", Sebastião Salgado, vir: https://salgadoamazonia.it/en/, izrez fotografije
S prodajo rož so se v okolici Trsta nekoč ukvarjale številne Slovenke. »Rožnarce« kot so jim rekli po domače, so pomembno prispevale k družinskemu dohodku, njihov podjetni značaj pa je vlival samozavest tudi širši skupnosti. Tradicija se v nekaterih družinah še vedno ohranja. Ob dnevu žena so se na Proseku z razstavo poklonili sovaščankam, ki so dišeče cvetove leta peš nosile prodajati v živahno večkulturno mesto v zalivu.
Na Tržaškem od leta 2012 deluje humanitarno zdravstveno društvo Donk, ki v prvi vrsti nudi pomoč tisočim migrantom na koncu Balkanske poti. Svoje izkušnje in delovanje so pred kratkim predstavili v kulturnem društvu Prosek - Kontovel, v neposredni bližini enega od nastanitvenih centrov za prosilce za azil. Prizadevajo si za vključujočo družbo, ki spoštuje človekove pravice in solidarnostno pomaga sočloveku.
Pretekli četrtek so v tržaškem muzeju Revoltella odprli razstavo slovitega nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. Razstavo si je v Rimu ogledalo 600 tisoč ljudi, v Trstu jih do konca junija pričakujejo okoli 100 tisoč. Katera dela si je moč ogledati na razstavi? V mesta v zalivu uspešno povezujejo kulturo s turizmom. Kako? Sicer pa si v Trstu v prihodnjih mesecih obetajo še nekaj odmevnih obiskov. Poleti bo mesto prvič obiska papež Frančišek, spomladi bodo na univerzi gostili italijanskega predsednika države Sergia Matterello in nekdanjega slovenskega predsednika Boruta Pahorja. Zakaj ju vabijo?
V Trstu bo do 30. junija na ogled razstava slovitega nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. V muzeju Revoltella so na ogled postavili več kot 50 del, ki v kronološki postavitvi ponujajo vpogled v razvoj umetnikovega izražanja: od črno belih risb ljudi iz socialnega roba, do prepoznavnih barvitih pokrajin in portretov. Razstava je v Rimu požela izreden uspeh, ogledalo si jo je 600 tisoč ljudi. Tržaška različica pa ponuja tudi zanimive novosti.
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu predstavljajo novo premiero, nastalo po enem najbolj prepoznavnih literarnih del prejšnjega stoletja, romanu Tujec Nobelovega nagrajenca Alberta Camusa. Eksistencialne teme je francoski pisatelj in filozof z romanom odpiral sredi druge svetovne vojne. Dogajanje je umeščeno v Alžir, avtorjev rodni kraj. Absurden odnos med človekom in svetom, vprašanja etike in morale, pa tudi obsodba smrtne kazni so iztočnice, ki jih v pretres ponuja tržaški režiser Franco Pero. Z adaptacijo romana se ukvarja že dvajset let, tokrat prvič v slovenskem jeziku.
Deželno letališče Furlanije Julijske krajine v Ronkah je postalo eno izmed italijanskih sedežev irskega nizkocenovnega letalskega prevoznika Ryanair. S tem se bo povečalo tako število letov kot potnikov, naložba v vrednosti skoraj 100 milijonov evrov pa prinaša tudi nove zaposlitve, turistični razvoj in gospodarsko rast. Dežela je Irce prepričala s spremembo davčnih pogojev
Z vsako generacijo je Slovencev v Trstu za tretjino manj, pravi tržaški profesor in politični geograf Milan Bufon. Decembra je izšla njegova druga knjiga s katero zaključuje dolgoletno raziskavo o Slovencih na Tržaškem. Tokrat se je osredotočil na mestno središče oziroma na zgodbo nekoč največje slovenske urbane skupnosti. Pisatelj in politik Ivan Tavčar ni zaman rekel: "Ljubljana je srce, Trst pa so pljuča slovenstva". O obsežni publikaciji "Tržaški Slovenci", ki skupnost spremlja vse cvetoče rasti do asimilacije, ki jo spodjeda še danes, se je z avtorjem Milanom Bufonom pogovarjala naša dopisnica Špela Lenardič.
Slovenci videmske pokrajine so se popoldne zbrali na tradicionalnem dnevu emigranta, ki je v Čedadu letos potekal že 60-ič. Srečanje je v povojnem času zaživelo kot slovo od številnih izseljencev, ki so se po končanih praznikih, vračali v oddaljena italijanska mesta in industrijska središča širom Evrope. Danes je to priložnost za kritični razmislek o aktualnem položaju Slovencev v hribovitih predelih Furlanije - Julijske krajine.
Pri Založništvu Tržaškega tiska je izšla razširjena izdaja prvega slovenskega vodnika po Trstu. Priročna knjižica predstavlja slovensko dušo večkulturnega mesta, njegovo bogato preteklost in živahno sedanjost. Po dvanajstih letih od prve izdaje, ki je požela velik uspeh tudi v italijanskem prevodu, je vodnik "Kako lep je Trst", spet na voljo.
Kako so se prebivalci obmejnega prostora privadili na ponovne kontrole na slovensko italijanski meji? Le te so bile uvedene zaradi povečanega števila ilegalnih prehodov državne meje. Kar se tiče migrantov se v mestu ob Tržaškem zalivu ni nič spremenilo, le letni časi in razmere v katerih so primorani živeti se slabšajo. Čeprav je tržaška škofija s prvim mrazom ponudila okoli 30 dodatnih ležišč za brezdomce, to ni rešitev za stotino migrantov, ki životarijo v mestu. Večina si je zasilne bivake postavila v zapuščenem skladišču ob železniški postaji. Je pa Trst mogoče spoznati tudi drugače in temu je namenjen priročen vodnik »Kako lep je Trst«, ki mesto predstavlja skozi oči slovenskih Tržačanov. V njem boste izvedeli kdo sta Mihec in Jakec, ki budno spremljata sprehajalce na Velikem trgu, kdo je bil svoj čas lastnik danes priljubljenega bifeja »da Pepi«, kakšno vlogo so v mestu imele zavarovalnice in kako se je pristanišče razvilo v večkulturno prestolnico. Skratka za vse, ki vas v Trstu zanima nekaj več kot zgolj dobra kava in nakupovanje in radi odkrivate tudi zanimivosti njegovega zaledja, toplo priporočamo.
V Furlaniji - Julijski krajini je danes začelo obratovati vseh šest smučarskih središč. Po rekordni poletni turistični sezoni si z vrsto ugodnosti sosedje obetajo odličen obisk tudi v zimskih mesecih. Cena dnevne smučarske vozovnice ostaja kljub podražitvi, v primerjavi z ostalimi alpskimi smučišči, konkurenčna.
Vlada dežele Furlanije - Julijske krajine je prisluhnila slovenski narodni skupnosti in se vzdržala reza, ki bi posegel v mrežo slovenskih šol. Italijansko ministrstvo za šolstvo je namreč poleti odredilo krčenje števila ravnateljev z združevanjem šol po vsej državi. V FJK naj bi tako v prihodnijh treh letih ukinili 19 ravnateljskih mest: 16 na italijanskih in tri na slovenskih šolah. Slovenci v Italiji opozarjajo, da šole s slovenskim učnim jezikom ščitijo državni zakon in mednarodne pogodbe.
Potem ko je lani italijansko ministrstvo za šolstvo prižgalo zeleno luč za večjezični pouk v Kanalski dolini, je letos poučevanje v slovenskem in nemškem jeziku po desetletjih prizadevanj vendarle vključeno tudi v redni učni program. Žal pa se je zaradi pomanjkanja kadra pri slovenskem jeziku tudi tokrat zataknilo.
Ekstremnih vremenskih pojavov bo v prihodnje, tudi v naših krajih vse več, zato se bo nanje treba ustrezno pripraviti - tako bi lahko strnili zaključke srečanja, ki ga je na temo klimatskih sprememb organizirala Agencija za okolje Dežele Furlanije Julijske krajine. Medtem, ko je leto 2022 zaznamovala suša, z rekordno nizko količino padavin in hkrati rekordnim številom dni s temperaturami nad 30 stopinj Celzija, so deželo letos prizadela močna neurja. Zgolj za sanacijo škode, ki jo je povzročilo plimovanje konec oktobra, bo dežela namenila več kot 30 milijonov evrov.
Zdaj pa o negovanju tradicije, ljudskih običajev in navad. Tržaška folklorna skupina Stu ledi, je ob 50 letnici delovanja v Boljuncu poskrbela za posebno slavje. Stare ljudske običaje in navade so prikazali s prepletom glasbe, plesa in igre na temo ljubezni, ki mlade spremlja od šagre do ohceti. Večkrat nagrajena skupina ima posebne zasluge za ohranjanje in vrednotenje oblačilne, glasbene, pevske in plesne kulturne dediščine Slovencev v Italiji.
V Tržaškem zalivu je danes potekala vaja, na kateri so italijanske, slovenske in hrvaške pristojne službe preverjale pripravljenost in usposobljenost za ukrepanje v primeru velike ekološke nesreče na morju. Sodelovanje je v polzaprtem Jadranskem morju ključnega pomena za uspešno reševanje, tako v primeru okoljskih kot drugih nesreč, so poudarili sodelujoči.
Nadzor meja - ta je, ob vstopu v Slovenijo, opolnoči začel veljati na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Začasen ukrep je naša država uvedla predvsem zaradi preprečevanja terorizma in organiziranega kriminala. Državljani tretjih držav lahko mejo prestopajo na 14-ih prehodih, na 18-ih pa vsi s pravico do prostega gibanja po pravu Evropske unije. Popoldne je nadzor uvedla tudi Italija, a le ponekod.
