Iskanje
V času, ko stres, osamljenost in izgorelost postajajo naši vsakdanji spremljevalci, se medicina obrača k nepričakovanim zaveznikom. V Montrealu v Kanadi lahko zdravniki svojim pacientom predpišejo obisk muzeja – kot dopolnilo zdravljenju. “Recept za galerijo” tam ni simbol, ampak uradna zdravstvena praksa, ki temelji na prepričanju, da umetnost zdravi, sprošča, navdihuje in pomaga človeku ponovno najti ravnovesje. Tudi v Narodni galeriji v Ljubljani se umetnost vse bolj povezuje z dobrim počutjem. V Sobi za čuječnost obiskovalci zrejo v eno samo umetnino – v tišini in z zbranostjo, ki pomirja.Galerija je hkrati tudi Demenci prijazna točka, prostor spoštovanja, empatije in skupnosti. O tem, kako lahko umetnost zdravi, v oddaji Prvi na obisku s kustosinjama pedagoginjama Natašo Braunsberger in Tjašo Debeljak Duranović iz Narodne galerije v Ljubljani.
Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Nadporočnik Franjo Malgaj – Maistrov častnik na Koroško Gospodarstvenik in podpornik tekmovalnega smučanja Zdravnik Leopold Ješe je diplomiral na Dunaju, se posvetil okulistiki in leta 1921 postal primarij in vodja očesnega oddelka v ljubljanski bolnišnici. Od leta 1936 je med prvimi v Jugoslaviji intrakapsularno operiral sivo mreno, uspešno pa je operiral tudi odstop mrežnice. Po koncu druge svetovne vojne je postal redni profesor na medicinski fakulteti in predstojnik očesne klinike v Ljubljani. Napisal je prvi slovenski učbenik za študente medicine in stomatologije, učbenik za medicinske sestre ter približno trideset razprav. Pionir slovenske oftalmologije, vede o očesnih boleznih, Leopold Ješe se je rodil leta 1886 v Naklem pri Kranju.
Za oblikovanje moderne slovenske družbe je bilo izjemnega pomena danes večidel pozabljeno delo, ki ga je Jurčič opravil kot glavni urednik Slovenskega naroda, našega prvega časopisa, ki je kontinuirano izhajal vsak dan. Josip Jurčič se je v slovenski kolektivni spomin prvenstveno seveda zapisal kot pisatelj, kot avtor Desetega brata, našega prvega romana, pa humoreske o višnjegorski kozlovski sodbi ter zgodovinske povesti o Juriju Kozjaku, janičarju slovenskega rodu. Vsa ta dela so, kot vemo, tudi danes povsem nepogrešljiv del šolskega berila. Pa vendar se zdi, da je Jurčičev prispevek k slovenski kulturni zgodovini celo še večji, kot bi lahko sklepali po odlikovanem mestu, ki ga v slovenskem leposlovnem kanonu sicer zavzema njegova literarna zapuščina. Kot namreč v svoji knjigi Neznani Jurčič – magični žurnalist, ki je na pomlad izšla pri Slovenski matici, prepričljivo dokazuje sociolog in publicist dr. Bernard Nežmah, je bilo za oblikovanje resnično moderne slovenske družbe ključnega pomena delo, ki ga je Josip Jurčič med letoma 1871 in 1881 opravil kot glavni urednik Slovenskega naroda, našega prvega časopisa, ki je dolgo vrsto let uspešno izhajal vsak dan. Kako neki je torej Jurčiču uspelo, kar pred tem ni uspelo Janezu Bleiweisu s Kmetijskimi in rokodelskimi novicami, ki so pač skoraj ves čas svojega obstoja izhajale kot tednik? S kakšnimi vse težavami se je Jurčič pri svojem uredniškem oziroma novinarskem delu soočal? In kako se je, zahvaljujoč prav Slovenskem narodu, navsezadnje spremenilo delovanje našega javnega prostora kot takega? To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Bernarda Nežmaha. Pogovor je bil premierno objavljen v oddaji Glasovi svetov na programu Ars. foto: ilustracija Josipa Jurčiča na naslovnici knjige Neznani Jurčič – magični žurnalist je delo Tomaža Lavriča (Goran Dekleva)
Večina težav pri spolnosti je posledica tega, da se o njej ne znamo odkrito pogovarjati, pravi gostja četrtkovega Svetovalnega servisa doktorica medicine, internistka, hematologinja in specialistka za spolno medicino Frosina Krstanoska. Po 9. uri bomo z njo govorili o seksualnih motnjah in rešitvah zanje. Kdaj je dovolj pogovor, kdaj se naj lotimo vaj, ki obudijo intimnost, kdaj so potrebna zdravila? Pridružite se nam prek telefona ali vprašanje zapišite na našo spletno stran prvi.rtvslo.si.
Madžarska je včeraj dosegla enoletni izvzem iz ameriških sankcij glede dobave ruske nafte. Kot zatrjuje ameriški predsednik Donald Trump, se je za to odločil, ker Madžarska nima pristanišč in je zato v težavnem položaju, v nasprotju z drugmih evropskimi državami, ki imajo dostop do morja. Druge teme: - Na Hrvaškem protesti po ukrepanju v zvezi z ustaško obarvanimi incidenti - Ortopedi v prihodnosti pričakujejo veliko vlogo umetne inteligence pri operacijah in zdravljenju - Kako bo na delo policistov ob martinovanju vplivala odločitev ustavnega sodišča o alkotestih?
30. oktobra leta 1987 je žal že pokojni George Michael v rojstni Angliji izdal svoj debitantski solistični album Faith, ki nam je prinesel kup uspešnic, njemu pa nagrado grammy za album leta. Album Faith je prišel na prvo mesto tako angleške kot ameriške lestvice, na kateri je kar 12 tednov vztrajal na vrhu. Album, na katerem je mešanica popa, funka ter ritma in bluza, je eden najbolje prodajanih vseh časov, saj ga je Michael prodal v nakladi več kot 25 milijonov izvodov. Poleg grammyja je avtorju prinesel še vrsto drugih nagrad, uvrščen pa je tudi na lestvico najboljših glasbenih izdelkov vseh časov. Prav album Faith je Georgea Michaela uvrstil med največje svetovne zvezde. V Godbah z zgodbo poslušamo skladbe s tega albuma.
Ljubljanski Nebotičnik, zgrajen leta 1933, je simbol modernizacije in poguma predvojne Ljubljane. S svojimi 70 metri je bil najvišja stavba v srednji Evropi in na Balkanu, njegova gradnja pa je pomenila arhitekturni, tehnični in estetski prelom. Ključen del Nebotičnika je tudi njegova pasaža, ki se povezuje s pasažo palače Viktoria z iztekom na današnjo Cankarjevo cesto. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila to ena najsodobnejših in najlepših pasaž v Ljubljani – prostor trgovin, druženja prebivalk in prebivalcev, prostor mestnega utripa in elegance, so zapisali pri zavodu Afront, ki vsako leto organizira festival Odprte hiše Slovenije, v sklopu katerega je letos zaživel projekt Oživitev prve ljubljanske pasaže. Ta je danes, čeprav ima status kulturnega spomenika državnega pomena, zapuščena, zanemarjena in skoraj pozabljena. O zgodovini, arhitekturi in družbeni vlogi Pasaže Nebotičnik in Pasaže Viktoria bo tekla beseda tudi v tokratni oddaji Sledi časa. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila avtorici projekta Oživitev prve ljubljanske pasaže Lenko Kavčič in Evo Eržen ter arhitekturnega zgodovinarja dr. Boga Zupančiča.
V državnem zboru je danes med drugim na tnalu optimizacija postopkov pri uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe. Zaradi kompleksnega procesa so po besedah ministra Simona Maljevca uvedli centraliziran postopek prevedb. Druge teme: - Sirski predsednik al Šara v Beli hiši: kako od islamskega terorista do predsednika, ki naj bi Sirijo približal Zahodu? - Unija zaradi ruske agresije in manjše ameriške podpore z novo obveščevalno enoto. - Na Vrhniki odhod dveh pediatrinj - brez izbranega zdravnika bo ostalo 2500 otrok.
Kakšna so pravila dobrega prijateljstva? So napisana ali samoumevna in kaj se zgodi, če jih kdo prekrši? Kaj pa, če v prijateljstvu preskoči iskrica privlačnosti? Se vname ali jo je treba pogasiti? O prijateljstvu in pravilih smo se pogovarjali v Črnomlju, kjer nas je gostil Mladinski center BIT, svoje izkušnje je delil tudi igralec Klemen Janežič, priredbo skladbe Prvič so pripravili Dionizi, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman. "Ni treba, da smo vsi prijatelji, bo pa svet lepši, če bomo ljudje med sabo prijazni in spoštljivi."
V tednu, ki se je začel s prvim nacionalnim dnevom znanosti, je Prvi program obiskal Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Inštitut, ki praznuje 100 letnico delovanja, je ena najstarejših tovrstnih ustanov v Evropi in eden prvih javnih raziskovalnih zavodov v samostojni Sloveniji. Vse od svojih začetkov se ukvarja s preučevanjem etničnih manjšin in medetničnih odnosov, za kar je ob pomembnem jubileju dobil visoko državno odlikovanje - zlati red za zasluge. V Notarjevo vilo v središču Ljubljane, kjer od leta 1987 domuje Inštitut, sta se odpravila Jernej Boc in Mateja Železnikar.
