Iskanje
Leto je naokoli in znova je čas za izbor domače in tuje skladbe leta 2025 v Naših poteh. Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta se nocoj poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbe Tista črna kitara Sandija Horvata Sunnya, Brat pirat zasedbe Balkan Boys, skladbo Trouble Trouble Rakija Harisa Piltona & Balkar Voodoo Orcehstra in skladbo Miša Kontreca Nisi sam. Na tujem delu pa se za skladbo leta potegujejo zasedba Romengo s skladbo Lagzis Blokk, zasedba Rumbakana s skladbo Abran Paso Que Arrancamos, zasedba Barcelona Gipsy balKan Orchestra s skladbo Ciòr Baro in zasedba Parno Graszt, ki se je s skladbo Fújj Meg Szél prebila v letni izbor.
Ob prvega božičnega dne pred 2025 leti do danes odmeva čudovito sporočilo: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod.« (Lk 2,10-11) Človeštvo je hrepenelo in čakalo – ne vem, koliko tisočletij ali milijonov let – zdaj pa je izpolnjeno hrepenenje, da bi bil z nami Bog, Emanuel. Lučke, jaslice, pesmi, božično in družinsko ozračje; vse to priča o izpolnjenem hrepenenju. Govori nam o Božjem odgovoru na človekovo situacijo, ki pa je včasih v pravem nasprotju z lučjo, z družinsko toplino, pesmijo in darili. Jezus, Božji Sin, ki je bil rojen v Betlehemu pred 2025 leti, prihaja ravno zato, da bi vstopil tja, kjer je tema, kjer je »štala« ‒ (v navednicah, to pomeni: narobe in grdo), kjer ni družinske topline, kjer je osamljenost, kjer ni miru in ni pesmi, ki bi trpečemu človeku povedala, da ni sam. Ta Jezus, rojen na božič, je prišel zato, da bi bil z nami, da bi nam dal čutiti, kako smo ljubljeni; skupaj z nami želi spreminjati naš svet v svet miru, svet lepih odnosov, svet resnice; nam podarjati družinsko povezanost ter spreminjati svet v civilizacijo ljubezni. To je vesela novica današnjega praznika: Bog je z nami! Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem! Spoštovane poslušalke in poslušalci, voščim vam blagoslovljene božične praznike, s tem, da bi vsak izmed nas v srcu začutil, da je njegovo življenje pomembno, da ga Bog ljubi, in da bi to ljubezen delil vsem svojim bližnjim in daljnim. S tem naj bodo povezane naše današnje misli, besede, obiski in morda tudi voščila ter darila.
Dijaka prvega letnika murskosoboške srednje zdravstvene šole, ki je z nožem porezal dijakinjo iz četrtega letnika, je policija prijela kmalu po dejanju. 15-letnik je v 48-urnem pridržanju. Ko nevarnosti ni bilo več, so vse učence izpustili domov, so sporočili iz šole. Drugi poudarki oddaje: - Trump odpovedal načrtovani drugi val napadov na Venezuelo in znova zagovarjal nujnost ameriškega prevzema Grenlandije. - Rusija v napadih na Ukrajino drugič po letu 2024 uporabila tudi hipersonično raketo, ki lahko nosi jedrsko konico. - Dom starejših občanov Osilnica, ki je že dve desetletji zgrajen le do 3. gradbene faze, si podajata pristojni ministrstvi.
Radio že dolgo ni več osrednji ponudnik glasbe. Poslušalcem jo predlagajo algoritmi na pretočnih platformah, sezname za poslušanje si ustvarjajo sami, radijske postaje so se vlogi trendsetterja po večini odpovedale tudi z degradacijo ali ukinitvijo dela glasbenih urednikov. Kaj še lahko počnemo z glasbo na radiu? Tudi v slovenskem prostoru ne manjka primerov, ki nakazujejo, da z glasbo lahko nagovorimo občinstvo v spremenjeni in zahtevni medijski krajini. Kako še bi lahko izkoristili potencial glasbe? Jernej Sobočan Ivanovič (Val 202) z gosti: Jana Morelj (Radio 1 rock), Andrej Karoli (Val 202), Tadej Sadar (Radio Ognjišče), Borut Kampuš (Radio Si).
Kje je prihodnost oglaševanja avdio vsebin? Ob linearnem poslušanju, na spletu, med podkasti ali na družabnih omrežjih? Kdo postavlja trende? Imata vplivnica ali vplivnež večji potencial kot novinarka ali novinar? Kakšne avdio zgodbe zanimajo oglaševalce? Pogovor o prepletu avdia na različnih platformah in oglaševalskem potencialu. Boštjan Reberšak (Val 202) z gosti: Nastja Poljšak (OMG), Katarina Marinč (Media Publikum), Aleš Petejan (Mastercard), Filip Flisar (nekadnji smučar).
Banka Slovenije je v danes objavljeni zimski napovedi letošnjo gospodarsko rast, kot rečeno, zmanjšala z 1,3 odstotka na odstotek, napoved inflacije pa ohranila pri 2,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi se gospodarska aktivnost zvišala na 2,2 odstotka, predvsem na račun izdatkov države za plače v javnem sektorju in naložbe. V oddaji tudi: - Datum parlamentarnih volitev 22-i marec prihodnje leto. - Vlada sprejela predlog novele zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. - Napad s solzivcem na temnopoltega otroka v Mariboru sprožil val ostrih obsodb.
Omogočanje dostopa do informacij vsem, torej tudi slepim, gluhim, ljudem z intelektualno oviranostjo in drugim, bi morala biti osnova vključujočih družb. Komu je dostop do spremljanja medijev in sprejemanja informacij omogočen, kdo vse pri tem sodeluje, kako pri tem pomaga tehnologija in kaj prinaša umetna inteligenca? Predstavitev ključnih načel digitalne dostopnosti ter preprostih korakov, kako jih vključiti v vsakdanjo prakso. Svoja pogleda združujeta predstavnika akademije (raziskovalni uvidi, smernice) in uporabniške organizacije (izkušnje iz prakse) z jasnimi primeri za takojšnjo uporabo. Sogovornika Ajde Kus (Val 202) sta Tatjana Knapp, direktorica Zavoda RISA, Centra za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanj, in Klemen Pečnik, asistent na Fakulteti za elektrotehniko, vodja Multimedijskega centra Laboratorija za multimedijo.
Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta 2023 se poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Shoha zasedbe Romano Glauso, Pelaj me domov bo zapel Sandi Horvat Sunny, Svet se segreva prispevajo Balkan Boys in S tabo je izi prinašajo Vlado Kreslin, Teo Colori in Momento Cigano. Na tujem delu pa se za skladbo leta borijo Rytmus in Jan Bendig s skladbo Romalandia, zasedba Kal z Astar Ando Drom, Sabor de Grácia s skladbo Bella Ciao in Roma Soul s skladbo A man after midnight.
V programih Radia Slovenija so bile od prejšnje edicije Avdiofestivala predvajane številne dobre zgodbe. Izbrane poslušamo ter spoznavamo avtorice Marišo Bizjak (Radio Koper), Nežo Borkovič (Val 202) in Saro Zmrzlak (Radio Maribor) ter osrednje protagoniste. To so Nada Branković, ki je pri 54 letih, potem ko je ostala brez službe, začela samostojno pot ročne izdelave kulinaričnih specialitet. Začelo se je s štruklji, danes jih izdelujejo 10 vrst. Sodelujeta Irina Delina in Olena Kuščeva, ki sta se po ruski invaziji poslovili od ljubljenih v Ukrajini, z otroki odšli v Slovenijo in tu začeli znova. Do danes sta se opolnomočili in uresničili svoje poklicne želje. Z nami pa je tudi Aleksander, krajše Aleks, ki živi v garaži. Velikodušno mu jo je za nekaj evrov na mesec odstopil mimoidoči, ko je videl, da 50-letni Korošec nima doma. Prodaja časopis Kralji ulice. Je eden tistih, ki mimoidočim na poti v službo zaželi lep dan.
Val 202, drugi program Radia Slovenija je že pol stoletja najbolj poslušana radijska postaja v Sloveniji. Je bolj sproščen od Prvega programa in programa Ars, že od svojega začetka pa premika meje in ruši družbene tabuje. Odpiral je težka družbena vprašanja, uvajal nove medijske pristope in sodobne tehnologije. Ob tem je vseskozi ohranjal zaupanje poslušalcev. Kakšna je bila vloga Vala 202 na področju razvoja kulturne pluralnosti, civilne družbe in demokratizacije? Kako je prispeval k utrjevanju slovenske medijske profesionalnosti? Kako se zdaj spoprijema s sodobnimi družbenimi, medijskimi in, nenazadnje, tehnološkimi izzivi? O vsem tem ob 50. rojstnem dnevu Vala 202 voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki. Gostje: - Mija Škrabec Arbanas, dolgoletna novinarka in urednica Vala 202, - Nejc Jemec, odgovorni urednik Vala 202, - dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede, - Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije.
Pri ustvarjanju avdia imamo ves čas omejitve. Najprej finance. Zatem denar. Pa seveda evri. Omejitve so dejstvo. Niso pa vse ovire nepremagljive. Veliko si jih postavljamo tudi sami. Včasih se ukalupljamo brez premisleka, tudi po nepotrebnem. Kaj če težav, realnih in tistih, ki jih ustvarjamo sami, ne bi bilo? Kakšen radio bi ustvarjali, kakšne podkaste ponujali, kakšne formate izumljali? Debata brez realnih omejitev. Za navdih ustvarjalcem in poslušalcem. Miha Šalehar (podkast Mihilizem), Boris Kokalj (Kokosy, Val 202), Marko Bratuš (Slovensko mladinsko gledališče) in Anja H. Ramšak (Radio 1) z voditeljico podkasta Rožnata dolina Katjo Stojnić.
Sprehodili se bomo po seznamu skladb preteklega leta, skozi oddajo pa predstavili po štiri domače in štiri tuje kandidatke, ki se borijo za laskavi naslov skladbe minulega leta oddaje Naše poti. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Cinguli renguli Sandija Horvata Sunnyja, Samo tij v izvedbi Vlada Kreslina, Tea Collorija in Momento Cigano, Natoči mi vina, ki jo prispevajo Zoran Predin in zasedba Šukar ter Ma voli ga Miša in Dominika Kontreca. Na tujem delu so se v končni izbor uvrstile Eh, što si tuđi zasedbe Kal, Prikezhia Romano Drom, Din dragostea mea Mahale Rai Bande in skladba Csoravla Romeno in Monike Lakatoš.
