Iskanje
Družbeni roman, ki lahko vsakogar nekaj nauči
Urška Bračko je magistrska študentka založništva, ki svoje navdušenje nad knjigami in knjižnimi dogodki deli na blogu Booknjiga. Eno od obdobij, ki jo je še posebej zaznamovalo, je bila študijska izmenjava v angleškem Oxfordu, v katerega je postavljena tudi izbrana pripoved Tri Evine hčere. Napisala jo je turška avtorica Elif Shafak, doktorica družbenih ved, ki piše v angleščini, čeprav to ni njen materni jezik. Bralka pojasni, da ima zelo dovršen slog pisanja, ki ga je v slovenščino mojstrsko prelila Mateja Ropret. Opredeljuje ga kot družbeni roman, ki ga doživlja kot preplet filozofske knjige in pripovedi o življenju. Močno se ji je usidrala v spomin zgodba, ki govori o Peri. Ta živi v Istanbulu in se spominja študentskih let v Oxfordu.
»Na začetku spoznamo Peri kot mater, ki odhaja na zabavo s svojo hčerko. Na poti ji ukradejo torbico. Od njene vsebine ostane zgolj slika, na kateri so tri študentke in profesor, kar ji zbudi spomine na Oxford. Študentke so pri njem obiskovale seminar, ki je bil filozofsko-razmišljujoče narave. Veliko so se pogovarjali o veri, bogu, ljubezni in medsebojnem razumevanju.«
Zaradi različnih motivov bralka meni, da je roman namenjen širši množici ljudi, tudi mlajšim, saj jih je treba naučiti sprejemati drugačnost. Veseli se tudi pisateljičinega najnovejšega romana z naslovom 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu, ki bo v slovenščini izšel še ta mesec in se bo znašel na njenem obširnem in žanrsko zelo raznolikem bralnem seznamu.
Družbeni roman, ki lahko vsakogar nekaj nauči
Urška Bračko je magistrska študentka založništva, ki svoje navdušenje nad knjigami in knjižnimi dogodki deli na blogu Booknjiga. Eno od obdobij, ki jo je še posebej zaznamovalo, je bila študijska izmenjava v angleškem Oxfordu, v katerega je postavljena tudi izbrana pripoved Tri Evine hčere. Napisala jo je turška avtorica Elif Shafak, doktorica družbenih ved, ki piše v angleščini, čeprav to ni njen materni jezik. Bralka pojasni, da ima zelo dovršen slog pisanja, ki ga je v slovenščino mojstrsko prelila Mateja Ropret. Opredeljuje ga kot družbeni roman, ki ga doživlja kot preplet filozofske knjige in pripovedi o življenju. Močno se ji je usidrala v spomin zgodba, ki govori o Peri. Ta živi v Istanbulu in se spominja študentskih let v Oxfordu.
»Na začetku spoznamo Peri kot mater, ki odhaja na zabavo s svojo hčerko. Na poti ji ukradejo torbico. Od njene vsebine ostane zgolj slika, na kateri so tri študentke in profesor, kar ji zbudi spomine na Oxford. Študentke so pri njem obiskovale seminar, ki je bil filozofsko-razmišljujoče narave. Veliko so se pogovarjali o veri, bogu, ljubezni in medsebojnem razumevanju.«
Zaradi različnih motivov bralka meni, da je roman namenjen širši množici ljudi, tudi mlajšim, saj jih je treba naučiti sprejemati drugačnost. Veseli se tudi pisateljičinega najnovejšega romana z naslovom 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu, ki bo v slovenščini izšel še ta mesec in se bo znašel na njenem obširnem in žanrsko zelo raznolikem bralnem seznamu.
V oddaji 7. stran vam tokrat predstavljamo atipični roman, ki ga je literarna stroka označila za lirski roman. Napisan z liričnim slogom, ki iz proze z lahkoto prehaja v poezijo ali skoraj dramske dele in iz čustveno pretresljivih odlomkov v tople, duhovite povedi. Izjemen prvenec angleškega pisatelja Maxa Porterja je nastal pred dobrimi desetimi leti in ima v slovenskem prevodu naslov Bridkost je stvar s peresi. Pripoved o izgubi, žalosti in tolažbi nas ne pusti ravnodušne, poudarja bibliotekarka in ljubiteljica knjig Špela Plestenjak, ki jo je pred mikrofon povabil Bojan Leskovec.
10 min • 01. 02. 2026
Znamenita švedska pisateljica Astrid Lindgren je poleg Pike Nogavičke ustvarila vsaj še eno literarno junakinjo, ki se je hitro prikupila bralcem. Knjiga Ronja, razbojniška hči je v švedščini izšla leta 1981, v slovenščini pa prvič že leta 1985. Zaživela je tudi na filmskem platnu, na gledaliških in lutkovnih odrih, kot muzikal in animirani film. Optimistično, toplo pripoved o odraščajoči razbojniški deklici nam bo v oddaji 7. stran predstavila Luna Jurančič Šribar, doktorica antropologije in pisateljica, ki pravi, da je Ronja, razbojniška hči njena najljubša knjiga.
8 min • 25. 01. 2026
V slovenskem literarnem prostoru ne zasledimo pogosto tako večplastnih, pronicljivih in duhovitih nastavkov za polemike kot jih ponuja Gradišnikov Skrunitelj, je v spremni besedi esejistično zasnovanega romana zapisala Miša Gams. Glavni junak: Ivan Cankar, drži, tisti Cankar s Klanca. Neznani Cankar v mračni luči. Oddajo 7. stran je pripravil Bojan Leskovec.
12 min • 18. 01. 2026
Roman sodobnega turškega pisatelja je tematsko zelo širok, saj po eni strani govori o sicer ključni, a vselej tudi zagonetni vlogi, ki jo v naših življenjih igra ljubezen, po drugi plati pa se ubada z vprašanjem, kako funkcionirajo današnji avtoritarni politični režimi
9 min • 11. 01. 2026
Tokratna epizoda oddaje 7. stran bo milenijsko obarvana. Mlada irska avtorica Sally Rooney velja za svetovni knjižni fenomen. Pozornost bralcev in literarnih kritikov je pritegnila že s prvencem Pogovori s prijatelji iz leta 2017. Danes velja za eno najpomembnejših pisateljic 21. stoletja. Njen najnovejši roman Intermezzo iz leta 2024, je v slovenskem prevodu navdušil glasbenico in študentko slovenistike in prevajalstva Zalo Kralj. Ganljiva zgodba o ljubezni, družini in žalovanju bo morda kmalu našla prostor tudi na bralnem seznamu njenega knjižnega kluba. Več o tem in navdihujočih medprostorih, ki jih odpira roman Intermezzo, je zaupala v pogovoru z Niko Vrabec.
11 min • 07. 12. 2025
