Iskanje
Volilna udeležba v državah z razvito demokracijo pada, manj pomembne, kot so volitve, manj ljudi pride na volitve. Tudi v Sloveniji se danes volitev udeležuje veliko manj volilnih upravičencev kot takoj po osamosvojitvi. V najmanjšem številu in deležu se volitev udeležujeta 2 skupini – starejši in mladih. Zakaj mladih sploh gre na volitve, kakšni volivci so in ali so res politično popolnoma neangažirani?
Koliko mlade zanima politika in kakšni volivci so?
V Sloveniji se volitev udeležuje veliko manj volilnih upravičencev kot takoj po osamosvojitvi. V najmanjšem številu in deležu se volitev udeležujeta dve skupini – starejši in mladi. Po besedah izr. prof. dr. Tomaža Deželana s Fakultete za družbene vede 60 odstotkov mladih, starih med 18 in 24 let, ne hodi na parlamentarne volitve, manj pomembne, kot so volitve, večji je ta delež. Skupina je sicer zelo heterogena, a le petina mladih je politično dejavnih, hodijo na volitve, se zanimajo za aktualna dogajanja in imajo svoje mnenje. Od 20 do 25 odstotkov mladih je nezainteresiranih za politiko, 20 odstotkov jih je premalo informiranih in se bojijo odločati na volitvah, 25 odstotkov pa je cinikov, ki so že bili razočarani nad politiko. Padanje volilne udeležbe na volitvah in heterogenost znotraj starostnih skupin sicer opažajo v vseh državah z razvito demokracijo, pri vseh starostnih skupinah. A Deželan opozarja:
“Kar je najbolj problematično, je, da se mladi danes politično udejstvujejo – v tem institucionalnem smislu – precej manj kot mladi pred 10, pred 20 leti. Ravno ta upad participacije mladih je precej večji kot pri vseh drugih starostnih skupinah. To pomeni, da bodo ti mladi v manjši meri participirali tudi, ko bodo starejši. Kar pomeni, da bo vse manj ljudi odločalo o naši skupni usodi. In to je temeljni problem. Nizka volilna udeležba mladih ne pomeni le tragedije za mlade, ampak v resnici tragedijo za celotno politično skupnost.”
Razlogov za neudeležbo mladih na volitvah je več: razočaranje nad politiki, bolj individualistični življenjski stil, nezmožnost institucionalne politike, da bi sledila novim življenjskim slogom mladih in sploh znala najti mlade in k mladim osebno pristopiti. Družinsko, šolsko in širše družbeno okolje tako ne spodbuja več politične participacije, udeležba na njih je pravica in ne več dolžnost, v medijskem prostoru se velikokrat politika kaže le v prizmi škandalov in nesoglasij, prav tako je pomemben tudi pomen, ki ga volivci dajejo volitvam, dodaja izredni profesor na Fakulteti za družbene vede. Mladi, pa ne le mladi, imajo občutek, da njihov glas ne šteje, če pa bi že odločal o tem, kdo pride na oblast, se po tem ne bi spremenilo nič.
A mladi niso politično apatični
Res je, da mladi niso toliko dejavni v institucionalni politiki, a če pogledamo, kaj počnejo, so enako ali še bolj politično dejavni kot starejši sodržavljani in velikokrat tudi politično bolj pismeni, dodaja Deželan.
“Gre za to, da jih institucionalna politika ne zanima, ker jo bodisi predobro poznajo, poznajo njene pasti, so do nje kritični, bodisi institucionalna politika ne kaže življenjskih stilov posameznikov.”
Državljanski stil mladih je po besedah Deželana družbenokritičen, protesten, bolj podoben gibanju. V ospredje mladi postavljajo konkretne cilje in ne imen politikov, ne pripisujejo takšnega pomena hierarhiji kot politične stranke, njihov program je bolj fluiden. Pri neudeležbi mladih na volitvah torej ni pomembno le vprašanje, zakaj mladi ne gredo na volitve, temveč tudi to, kdaj se bo tradicionalna politika spoprijela z izzivom novih življenjskih slogov mladih in moderne tehnologije ter jim prišla naproti.
Volilna udeležba v državah z razvito demokracijo pada, manj pomembne, kot so volitve, manj ljudi pride na volitve. Tudi v Sloveniji se danes volitev udeležuje veliko manj volilnih upravičencev kot takoj po osamosvojitvi. V najmanjšem številu in deležu se volitev udeležujeta 2 skupini – starejši in mladih. Zakaj mladih sploh gre na volitve, kakšni volivci so in ali so res politično popolnoma neangažirani?
Koliko mlade zanima politika in kakšni volivci so?
V Sloveniji se volitev udeležuje veliko manj volilnih upravičencev kot takoj po osamosvojitvi. V najmanjšem številu in deležu se volitev udeležujeta dve skupini – starejši in mladi. Po besedah izr. prof. dr. Tomaža Deželana s Fakultete za družbene vede 60 odstotkov mladih, starih med 18 in 24 let, ne hodi na parlamentarne volitve, manj pomembne, kot so volitve, večji je ta delež. Skupina je sicer zelo heterogena, a le petina mladih je politično dejavnih, hodijo na volitve, se zanimajo za aktualna dogajanja in imajo svoje mnenje. Od 20 do 25 odstotkov mladih je nezainteresiranih za politiko, 20 odstotkov jih je premalo informiranih in se bojijo odločati na volitvah, 25 odstotkov pa je cinikov, ki so že bili razočarani nad politiko. Padanje volilne udeležbe na volitvah in heterogenost znotraj starostnih skupin sicer opažajo v vseh državah z razvito demokracijo, pri vseh starostnih skupinah. A Deželan opozarja:
“Kar je najbolj problematično, je, da se mladi danes politično udejstvujejo – v tem institucionalnem smislu – precej manj kot mladi pred 10, pred 20 leti. Ravno ta upad participacije mladih je precej večji kot pri vseh drugih starostnih skupinah. To pomeni, da bodo ti mladi v manjši meri participirali tudi, ko bodo starejši. Kar pomeni, da bo vse manj ljudi odločalo o naši skupni usodi. In to je temeljni problem. Nizka volilna udeležba mladih ne pomeni le tragedije za mlade, ampak v resnici tragedijo za celotno politično skupnost.”
Razlogov za neudeležbo mladih na volitvah je več: razočaranje nad politiki, bolj individualistični življenjski stil, nezmožnost institucionalne politike, da bi sledila novim življenjskim slogom mladih in sploh znala najti mlade in k mladim osebno pristopiti. Družinsko, šolsko in širše družbeno okolje tako ne spodbuja več politične participacije, udeležba na njih je pravica in ne več dolžnost, v medijskem prostoru se velikokrat politika kaže le v prizmi škandalov in nesoglasij, prav tako je pomemben tudi pomen, ki ga volivci dajejo volitvam, dodaja izredni profesor na Fakulteti za družbene vede. Mladi, pa ne le mladi, imajo občutek, da njihov glas ne šteje, če pa bi že odločal o tem, kdo pride na oblast, se po tem ne bi spremenilo nič.
A mladi niso politično apatični
Res je, da mladi niso toliko dejavni v institucionalni politiki, a če pogledamo, kaj počnejo, so enako ali še bolj politično dejavni kot starejši sodržavljani in velikokrat tudi politično bolj pismeni, dodaja Deželan.
“Gre za to, da jih institucionalna politika ne zanima, ker jo bodisi predobro poznajo, poznajo njene pasti, so do nje kritični, bodisi institucionalna politika ne kaže življenjskih stilov posameznikov.”
Državljanski stil mladih je po besedah Deželana družbenokritičen, protesten, bolj podoben gibanju. V ospredje mladi postavljajo konkretne cilje in ne imen politikov, ne pripisujejo takšnega pomena hierarhiji kot politične stranke, njihov program je bolj fluiden. Pri neudeležbi mladih na volitvah torej ni pomembno le vprašanje, zakaj mladi ne gredo na volitve, temveč tudi to, kdaj se bo tradicionalna politika spoprijela z izzivom novih življenjskih slogov mladih in moderne tehnologije ter jim prišla naproti.
Olimpijski komite bo skupno podelil več kot 700 zlatih, srebrnih in bronastih medalj. A mnogo več kot zadovoljnih, bo razočaranih, objokanih, spremljamo tudi vratolomne padce, tekme mejijo že na gladiatorstvo. Oče sodobnih olimpijskih iger in ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja Coubertin je v orbito poslal slogan »Važno je sodelovati, ne zmagati«. Ali ta slogan še živi?
17 min • 10. 02. 2026
Karmen Režek si je svoje delovno mesto ustvarila sama. Dela lahko od doma, stranke pa ima po vsem svetu. Da se delo in s tem delovna mesta spreminjajo in da najbrž ne bomo delali natanko tistega, za kar smo se šolali, bi morali razmišljati že ob vpisu v izobraževalni program in pri tem bolj slediti svojemu srcu.
12 min • 09. 02. 2026
Muzej Slovenija v malem v Šenčurju je ob prvi obletnici postal bogatejši za samogradno maketo ladje Rex, ki je bila med najbolj prepoznavnimi evropskimi čezoceankami 20. stoletja. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ni bila zgolj ladja, temveč tudi svetovni tehnološki in simbolni presežek. Ob začetku druge svetovne vojne so jo v strahu pred zavezniškimi napadi iz Genove umaknili v Trst. Potem pa so jo z vlačilci odvlekli do obale med Koprom in Izolo, kjer je v zavezniškem letalskem napadu doživela svoj tragični konec. Njeno maketo, ki bo v muzeju na ogled vsaj nekaj mesecev, je Izolan Miran Bolha ustvarjal štiri leta, sestavljena pa je iz 8020 delcev. Težka je 29 kilogramov in dolga 169 centimetrov.
7 min • 06. 02. 2026
Koliko kav ste si danes že privoščili? Je bila morda katera od njih okrašena s srčkom ali rozeto iz mlečne pene? T. i. latte art oz. umetnost risanja na kavo z mlečno peno je tudi pri nas vse bolj priljubljena in včeraj je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v okviru Sejma okusov GASTexpo potekalo državno prvenstvo LAGS Spopad Slovenija 2026, na katerem so se tekmovalci pomerili v štirih stopnjah umetnosti risanja z mlečno peno po merilih mednarodno priznanega sistema izobraževanja Latte Art Grading System – LAGS. Spretnost tekmovalcev je občudovala Andreja Čokl.
14 min • 06. 02. 2026
Evropa se je zaradi varovanja podnebja in okolja odločila, da se odreče fosilnim gorivom. Dve slovenski premogovni regiji – zasavska in savinjsko-šaleška, sta zato prisiljeni v prestrukturiranje. Nepravično bi bilo, da sami nosita vse posledice, in to priznava tudi Evropska unija, zato jim zagotavlja tudi izdatna sredstva. Po dolgotrajnih usklajevanjih med državo, lokalno skupnostjo, podjetjem in zaposlenimi je državni zbor v torek sprejel zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Ureja tehnične in postopkovne korake, financiranje in socialne ukrepe za zaposlene. Premog bodo opustili najpozneje do leta 2033, zapiralna dela končali do 2045, iz državnega proračuna pa namenili okoli 1,3 milijarde evrov.
8 min • 05. 02. 2026
