Iskanje
Žiga Emeršič je doktorski študent na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko ter raziskovalec v tamkajšnjem Laboratoriju za računalniški vid. Zadnje časa njegovo zanimanje vzbujajo predvsem uhlji. Ta del človeškega telesa je edinstven, razpoznava ljudi na podlagi uhljev pa manj raziskana tema.
Razpoznavanje ljudi na podlagi uhljev je manj raziskana tema, z njo se s pomočjo nevronskih mrež uspešno ukvarjajo slovenski raziskovalci
Žiga Emeršič je doktorski študent na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko ter raziskovalec v tamkajšnjem Laboratoriju za računalniški vid. Zadnje časa njegovo zanimanje vzbujajo predvsem uhlji. Ta del človeškega telesa je edinstven, razpoznava ljudi na podlagi uhljev pa manj raziskana tema.
“Naš cilj je razviti sisteme, ki bi bili čim bolj sposobni razpoznavati ljudi na podlagi uhljev.”
Pri tem uporabljajo globoke nevronske mreže, ki znajo že same prepoznati objekte. Gre za bolj zmogljivejše pristope, ki jih uporabljajo tudi na drugih področjih umetne inteligence kot so samovozeči avtomobili, prepoznava znakov, detekcija objektov. Področje umetne inteligence je torej v zadnjih letih usmerjeno v globoko učenje, in da je vanj vredno vlagati je bilo prvo spoznanje Žige in ekipe. Področje prepoznave ljudi na podlagi uhljev je sicer manj raziskano in glede na to, da so domači raziskovalci v vrhu, nas je zanimala uporabnost raziskovanega področja, sploh ob zanimivosti, da so uhlji še bolj edinstveni od prstnega odtisa.
“Uhlje se lahko uporabi kot dodaten vir informacij za razpoznavo ljudi. Na primer pri nadzornemu sistemu video kamer se do zdaj uporablja samo prepoznava obrazev, nadgradili bi ga lahko s prepoznavo uhljev. Pri mobilnih telefonih, ki se zdaj nanašajo predvsem na prepoznavo obraza in prstnih odtisov, bi v prihodnosti lahko telefon na podlagi uhlja prepoznal, ali se bo na klic javil lastnik telefona.”
Kdaj bodo torej uhlji odklepali stanovanja in bančne račune?
“Naš poudarek je trenutno znanstveni in ne toliko aplikativni, a smo odprti za predloge za aplikacije in implementacije v resničnem življenju.”
Žiga Emeršič je doktorski študent na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko ter raziskovalec v tamkajšnjem Laboratoriju za računalniški vid. Zadnje časa njegovo zanimanje vzbujajo predvsem uhlji. Ta del človeškega telesa je edinstven, razpoznava ljudi na podlagi uhljev pa manj raziskana tema.
Razpoznavanje ljudi na podlagi uhljev je manj raziskana tema, z njo se s pomočjo nevronskih mrež uspešno ukvarjajo slovenski raziskovalci
Žiga Emeršič je doktorski študent na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko ter raziskovalec v tamkajšnjem Laboratoriju za računalniški vid. Zadnje časa njegovo zanimanje vzbujajo predvsem uhlji. Ta del človeškega telesa je edinstven, razpoznava ljudi na podlagi uhljev pa manj raziskana tema.
“Naš cilj je razviti sisteme, ki bi bili čim bolj sposobni razpoznavati ljudi na podlagi uhljev.”
Pri tem uporabljajo globoke nevronske mreže, ki znajo že same prepoznati objekte. Gre za bolj zmogljivejše pristope, ki jih uporabljajo tudi na drugih področjih umetne inteligence kot so samovozeči avtomobili, prepoznava znakov, detekcija objektov. Področje umetne inteligence je torej v zadnjih letih usmerjeno v globoko učenje, in da je vanj vredno vlagati je bilo prvo spoznanje Žige in ekipe. Področje prepoznave ljudi na podlagi uhljev je sicer manj raziskano in glede na to, da so domači raziskovalci v vrhu, nas je zanimala uporabnost raziskovanega področja, sploh ob zanimivosti, da so uhlji še bolj edinstveni od prstnega odtisa.
“Uhlje se lahko uporabi kot dodaten vir informacij za razpoznavo ljudi. Na primer pri nadzornemu sistemu video kamer se do zdaj uporablja samo prepoznava obrazev, nadgradili bi ga lahko s prepoznavo uhljev. Pri mobilnih telefonih, ki se zdaj nanašajo predvsem na prepoznavo obraza in prstnih odtisov, bi v prihodnosti lahko telefon na podlagi uhlja prepoznal, ali se bo na klic javil lastnik telefona.”
Kdaj bodo torej uhlji odklepali stanovanja in bančne račune?
“Naš poudarek je trenutno znanstveni in ne toliko aplikativni, a smo odprti za predloge za aplikacije in implementacije v resničnem življenju.”
Tina Simčič si v začetku svoje uspešne korporativne kariere prav gotovo ni predstavljala, da bo po drugem dopustu za nego otroka obrnila nov list in se lotila popolnoma novega poklica na delovnem mestu, ki si ga je po svojih željah in potrebah ustvarila sama, in da bo v glavnem delala od doma. A poklici se spreminjajo, sledijo potrebam ljudi in posebnim znanjem zaposlenih. Tukaj je njena zgodba.
7 min • 16. 02. 2026
Danes je svetovni dan radia. Radio se je razvil ob koncu prve svetovne vojne in je bil prava mala tehnična revolucija. Skozi desetletja je ob različnih vlogah dozoreval in postal medij, ki je pripomogel k demokratizaciji družbe. Kakšna pa je vloga radia danes? Radio - in spremembe, povezane z njim - preučuje komunikolog Peter Čakš, predavatelj in višji raziskovalec na Inštitutu za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
10 min • 13. 02. 2026
Kljub vse bolj naprednemu zdravljenju, novim tehnologijam in zdravilom, je rak pri nas še vedno vodilni vzrok smrti, imamo 6. najvišjo stopnjo umrljivosti v EU in tudi pojavnost vseh najpogostejših rakov pri nas je precej višja od povprečja EU. V zadnjih 20 letih se nam je podvojila, kar lahko sicer pripisujemo staranju prebivalcev, velik delež pa gotovo življenjskemu slogu, tveganem vedenju, tudi onesnaženemu okolju. Za uspešno zdravljenje pa je pomembno zgodnje odkrivanje, prvi sum postavi družinski zdravnik. O vlogi družinskega zdravnika na tem področju se je Helena Lovinčič pogovarjala z družinsko zdravnico Neno Kopčavar Guček.
8 min • 11. 02. 2026
Olimpijski komite bo skupno podelil več kot 700 zlatih, srebrnih in bronastih medalj. A mnogo več kot zadovoljnih, bo razočaranih, objokanih, spremljamo tudi vratolomne padce, tekme mejijo že na gladiatorstvo. Oče sodobnih olimpijskih iger in ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja Coubertin je v orbito poslal slogan »Važno je sodelovati, ne zmagati«. Ali ta slogan še živi?
17 min • 10. 02. 2026
Karmen Režek si je svoje delovno mesto ustvarila sama. Dela lahko od doma, stranke pa ima po vsem svetu. Da se delo in s tem delovna mesta spreminjajo in da najbrž ne bomo delali natanko tistega, za kar smo se šolali, bi morali razmišljati že ob vpisu v izobraževalni program in pri tem bolj slediti svojemu srcu.
12 min • 09. 02. 2026
