Iskanje
V Ljubljani so se srečale podjetnice, ki so obiskovale program Podjetnost je ženskega spola. Njihove zgodbe predstavlja Urška Valjavec.
V Ljubljani so se srečale podjetnice, ki so obiskovale program Podjetnost je ženskega spola
Kostumografinja in oblikovalka Mateja Čibej vodi zagonsko podjetje, ki se ukvarja z izdelavo nedrčkov za ženske, ki so zbolele za rakom na dojki. Po izdelkih povprašujejo iz Nove Zelandije, ZDA, ena od strank prihaja iz Izraela. Idejo za podjetje je dobila iz osebne izkušnje.
“Ko sem bila stara 13 let, je moja mama umrla za rakom na prsih. In ko spremljam ženske, kako malo možnosti imajo, da se po operaciji vnovič počutijo ženstveno, sem se postavila v njihovo kožo in ugotovila, da si jaz ne bi želela nositi klasičnih izdelkov, temveč bi se tudi jaz želela počutiti ženstveno.”
Leto in pol se z vodenjem meditacije ter osebnim svetovanjem ukvarja Maja Križnar, lastnica podjetja Mična Cvetlična, ki je napisala tudi knjigo z osebnimi izkušnjami. Potem ko je dobila odpoved, si ni več želela v običajno službo, prepričalo jo je podjetništvo. Zdaj jo vabi tujina.
“Ravnokar sem prišla iz Londona in bom odšla nazaj na prakso. Res je, da je za določene panoge pri nas dobro poslovno okolje, ampak sebe vidim v pisanju in zato bom priložnosti iskala v tujini.”
Jasna Rojko je diplomirana pravnica, kljub vpisu na magisterij je fakulteto opustila in zdaj je vodja frizersko-kozmetičnega salona. Najtežje je bilo premagati razmišljanje o tem, da je najpomembnejša izobrazba in da se odločiš ter slediš svoji poti.
Septembra sta podjetje Butični gospodični odprli Nina in Špela – organizirata rojstnodnevne otroške zabave, na katerih imajo otroci občutek, da so del pravljice. Kot pravi Špela, so bili začetki težki. Veliko stvari storiš sam, saj imaš omejen proračun – toda če verjameš vase, ti lahko uspe. Vsem, ki razmišljajo o podjetniški poti, svetuje:
“Naj nehajo samo razmišljati, ampak ukrepajo in storijo svoj prvi korak. Lahko je govoriti, saj bom, saj bom. Prvi korak zahteva veliko poguma, ampak naredite ga, ker se izplača.”
V Ljubljani so se srečale podjetnice, ki so obiskovale program Podjetnost je ženskega spola. Njihove zgodbe predstavlja Urška Valjavec.
V Ljubljani so se srečale podjetnice, ki so obiskovale program Podjetnost je ženskega spola
Kostumografinja in oblikovalka Mateja Čibej vodi zagonsko podjetje, ki se ukvarja z izdelavo nedrčkov za ženske, ki so zbolele za rakom na dojki. Po izdelkih povprašujejo iz Nove Zelandije, ZDA, ena od strank prihaja iz Izraela. Idejo za podjetje je dobila iz osebne izkušnje.
“Ko sem bila stara 13 let, je moja mama umrla za rakom na prsih. In ko spremljam ženske, kako malo možnosti imajo, da se po operaciji vnovič počutijo ženstveno, sem se postavila v njihovo kožo in ugotovila, da si jaz ne bi želela nositi klasičnih izdelkov, temveč bi se tudi jaz želela počutiti ženstveno.”
Leto in pol se z vodenjem meditacije ter osebnim svetovanjem ukvarja Maja Križnar, lastnica podjetja Mična Cvetlična, ki je napisala tudi knjigo z osebnimi izkušnjami. Potem ko je dobila odpoved, si ni več želela v običajno službo, prepričalo jo je podjetništvo. Zdaj jo vabi tujina.
“Ravnokar sem prišla iz Londona in bom odšla nazaj na prakso. Res je, da je za določene panoge pri nas dobro poslovno okolje, ampak sebe vidim v pisanju in zato bom priložnosti iskala v tujini.”
Jasna Rojko je diplomirana pravnica, kljub vpisu na magisterij je fakulteto opustila in zdaj je vodja frizersko-kozmetičnega salona. Najtežje je bilo premagati razmišljanje o tem, da je najpomembnejša izobrazba in da se odločiš ter slediš svoji poti.
Septembra sta podjetje Butični gospodični odprli Nina in Špela – organizirata rojstnodnevne otroške zabave, na katerih imajo otroci občutek, da so del pravljice. Kot pravi Špela, so bili začetki težki. Veliko stvari storiš sam, saj imaš omejen proračun – toda če verjameš vase, ti lahko uspe. Vsem, ki razmišljajo o podjetniški poti, svetuje:
“Naj nehajo samo razmišljati, ampak ukrepajo in storijo svoj prvi korak. Lahko je govoriti, saj bom, saj bom. Prvi korak zahteva veliko poguma, ampak naredite ga, ker se izplača.”
Slovenija ima na področju umetne inteligence izredno bogato zgodovino, tako imenovana ljubljanska šola umetne inteligence pa odlikovano mesto pri razvoju strojnega učenja v svetovnem merilu.
6 min • 10. 04. 2026
V Šentprimožu v Podjuni že več kot 110 let deluje društvo Danica, ki ima poleg otroške in odrasle gledališke skupine tudi več pevskih zborov. V Zvezdicah pojejo predšolski otroci, imajo otroški in mladinski zbor, večkrat nagrajen na deželni in zvezni ravni. Upravičeno so ponosni tudi na mešani pevski zbor Danica, ki je bil pred leti razglašen za najboljši zbor avstrijske Koroške in osvaja zlata priznanja na mednarodnih zborovskih tekmovanjih, 2024 tudi na Praga Cantat. Od leta 2000 pa v Šenprimožu pojejo še Korenine Danice, v katerem so zbrani najzrelejši pevke in pevci. V projektu Tri krat tri so združili vse generacije pevcev, jim dodali še orffove inštrumente in s slovenskimi ljudskimi navdušili občinstvo v ljubljanskem Cankarjevem domu.
19 min • 10. 04. 2026
O razvoju dogodkov po dogovoru o premirju smo se pogovarjali s Carmen Švegl, našo dopisnico z Bližnjega vzhoda, ki je v Dubaju.
12 min • 08. 04. 2026
Tako Slovenija kot vsa Evropska unija se ukvarjajo z vprašanjem, kako se najbolj razumno odzvati na energetsko krizo zaradi posledic vojne na Bližnjem Vzhodu. Ekonomisti opozarjajo, da kratkoročni ukrepi ne smejo spodkopavati strateških ciljev glede gospodarskega in energetskega prestrukturiranja. Ukrepi za blažitev krize morajo biti namenjeni najbolj prizadetim in ne vsem povprek, saj sicer podžigajo inflacijo in po nepotrebnem praznijo državne proračune. Kako ocenjuje odziv Evropske unije in zakaj ni naklonjen znižanju DDV na hrano smo se pogovarjali s profesorjem mednarodne ekonomije na Fakulteti za družbene vede dr. Anžetom Burgerjem.
7 min • 07. 04. 2026
Ana Grilc je ena od zavednih in zelo dejavnih koroških Slovenk mlajše generacije. Je pisateljica in novinarka, vsestranska gledališka ustvarjalka; režiserka, scenaristka in dramaturginja, od najzgodnejših let tesno povezana z lutkarstvom. Za svoja besedila in predstave je dobila več nagrad, med drugim vizionarja za lutkovno predstavo Mrličožerec, s katero so Lutke Mladje obeležile 50 let organiziranega lutkovnega delovanja koroških Slovencev. Njeno kulturno ustvarjanje je povezano tudi s pregonom leta 1942, ki je vsajeno v njene gene. Je namreč potomka ene od več kot 200 družin, ki so jih zaradi negovanja slovenskega jezika in kulture odpeljali v delovna in koncentracijska taborišča. Je tudi slikarka, čeprav za likovno ustvarjanje ne ostane veliko časa, in ilustratorka. Vse od najzgodnejših let pa je tesno povezana tudi z Ziljo. Kot pravi, se zaveda odgovornosti, ki jo ima kot govorka ziljskega narečja in kot pripadnica manjšine. Prisluhnite!
9 min • 03. 04. 2026
