Zavod Krog v Libanonu in Jordaniji izobražuje ženske in otroke, ki so pribežali iz Sirije, ter revnejše prebivalce okoliških območij.

Katja Kumar iz Zavoda Krog o delu s sirskimi begunci v Libanonu in Jordaniji

Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce je na svetu več kot 68 milijonov ljudi, ki so bili zaradi nasilja, oboroženih spopadov, neprimernih razmer za življenje prisiljeni zapustiti svoj dom. Večina jih je notranje razseljenih, okoli 25 milijonov pa jih je odšlo v tujino. Med slednjimi so na tretjem mestu Sirci. Nov dom so si povečini poskušali ustvariti v Turčiji, Libanonu in Jordaniji, kjer pa mnogi živijo v revščini, opisuje vodjo področja za programe v Afganistanu in Bližnjem vzhodu iz Zavoda Krog Katja Kumar:

“Gre za nevzdržne življenjske razmere. Nekatere družine s po šestimi člani živijo v eni sami sobi. Prostor ni le majhen, ampak tudi nima oken, ni zračenja, vlažno je. Ker se hiš ne vzdržuje, je problem tudi kanalizacija, vodovod, elektrika, do teh hiš ni cest, nihče ne odvaža smeti.”

Zavod Krog, mednarodna nevladna neprofitna organizacija s sedežem v Sloveniji, je v Libanonu prisoten od leta 2014. Deluje v enem od “palestinskih begunskih taborišč” Ein El Helwah, ki leži na jugu države. “Prej so tam živeli samo Palestinci, zdaj pa tudi ogromno Sircev, saj je nekoliko ceneje kot drugod po državi,” pojasnjuje sogovornica. V Jordaniji pa delujejo v enem od revnejših predelov prestolnice Aman, kjer poleg  sirskih, iraških in jemenskih beguncev bivajo tudi revni jordanski prebivalci z romskimi koreninami.

“Velik problem v teh predelih so kriminal, droge in vse vrste nasilja močnejših nad šibkejšimi – moških nad ženskami in otroci,” pravi Katja Kumar. Mnogi otroci beguncev so zaradi vojne v domovini opustili šolanje, ki ga pozneje niso nadaljevali:

“Libanon je precej drag – za prevoz je potrebno plačati, včasih tudi za šolo. Potem za uniforme in mnogi si tega ne moremo privoščiti. V Jordaniji je isto. Problem so predvsem stroški za prevoz, ker so šole precej oddaljene. Velikokrat se tudi zgodi, da starši ne razumejo pomena izobraževanja in potem otrok – predvsem deklic – avtomatično ne pošljejo v šolo.”

Zavod Krog zato za otroke v Jordaniji izvaja neke vrste premostitveno šolanje, da se lahko nato vključijo v redno šolanje: “Želimo biti most med časom, ko so bili v šoli in ko bi se spet vrnili tja.” Otroci se učijo arabsko, angleško in matematiko. Ženske v Jordaniji izobražujejo na področju šiviljstva in kuhanja. V Libanonu nudijo usposabljanja za pomočnice vzgojiteljic, na področju kozmetike in frizerstva ter nege, zaposlenega imajo tudi poklicnega svetovalca, ki udeleženkam izobraževanj pomaga poiskati službo, pripravljajo še izobraževanja na področju reproduktivnega zdravja ter nudijo psihosocialno pomoč.

Andreja Gradišar