Iskanje
Nastal je, ker so delavci in iskalci zlata na ameriškem Divjem zahodu potrebovali bolj vzdržljive hlače. V 50-ih letih prejšnjega stoletja so ga Elvis Presley, James Dean in Marlon Brando spremenili v simbol uporništva, zaradi česar so ga v nekaterih šolah, gledališčih in restavracijah celo prepovedali. Danes pa ga nosimo praktično povsod. Tema današnjega Torkovega kviza: jeans.
26. februar - Dan Levija Straussa, nemško-ameriškega podjetnika, ki je izumil jeans
Kavbojke so nastale, ker so delavci in iskalci zlata na ameriškem Divjem zahodu potrebovali bolj vzdržljive hlače. Gumbi so bili prvotno zadaj, jeans pa so delavci oblekli čez navadna oblačila. Danes jih nosimo praktično povsod. Lea Pisani, svetovalka za kulturo oblačenja, pove, da jeans danes velja za enega izmed največjih izumov tekstilne industrije.
Zanimivo je, da je bil jeans v začetku skorajda nenosljiv. Levi Strauss je naredil kavbojke za delavce, torej neuničljiv material pobarvan z indigom. To barvilo ni vzdržljivo, zato so se kavbojke tudi hitro sprale. Jeans je bil sicer dobro sprejet med delavskim razredom – kupili so en par hlač, ki je trajal in trajal in trajal.
Potem so se zgodila 50-ta, kavbojke so posvojile številne subkulture, frajerji Holivuda pa tudi glasbeniki. Elvis Presley, James Dean in Marlon Brando so jeans spremenili v simbol uporništva, zaradi česar so ga v nekaterih šolah, gledališčih in restavracijah celo prepovedali. Člani skupine The Ramones so recimo svoje kavbojke nosili toliko časa, da so se okoli kolen strgale, njihovi oboževalci pa so mislili, da so take hlače kupili.
Poznam dekleta, ki so 30, 35 let nazaj oblačila mokre kavbojke. Takrat smo lahko kupili samo enakomerno obarvane temno modre kavbojke, mladim dekletom pa to ni bilo dovolj zanimivo. Njihov cilj je bil, da so kavbojke ozke, oprijete. Ker so bile hlače brez elastana – to je bil tog, zelo trd material – jih je bilo treba nekako obleči. Oblekle so jih leže, malo ali še precej mokre. Včasih so si pri zapenjanju zadrge pomagale s kleščami.
Mokre kavbojke, ki so se posušile na telesu, so se namreč po njem lepše oblikovale. A pozor! Kavbojke so narejene iz bombaža. “Bombaž pa je ena izmed najbolj žejnih rastlin. Da zraste, ga je velikokrat treba umetno namakati in oblivati s pesticidi, zaradi česar je ena izmed bolj strupenih tkanin,” opozori sogovornica. Za en par kavbojk porabimo skoraj 7 tisoč litrov vode.
Predstavljam si, da gre za 7 tisoč litrov od začetka rasti bombaža do konca izdelave enih kavbojk. Upam, da ne gre tukaj samo za tehnološki proces izdelave kavbojk. To je res ogromno vode, torej s kavbojkami zelo onesnažujemo naš planet.
Nasveti za nakup kavbojk:
Nastal je, ker so delavci in iskalci zlata na ameriškem Divjem zahodu potrebovali bolj vzdržljive hlače. V 50-ih letih prejšnjega stoletja so ga Elvis Presley, James Dean in Marlon Brando spremenili v simbol uporništva, zaradi česar so ga v nekaterih šolah, gledališčih in restavracijah celo prepovedali. Danes pa ga nosimo praktično povsod. Tema današnjega Torkovega kviza: jeans.
26. februar - Dan Levija Straussa, nemško-ameriškega podjetnika, ki je izumil jeans
Kavbojke so nastale, ker so delavci in iskalci zlata na ameriškem Divjem zahodu potrebovali bolj vzdržljive hlače. Gumbi so bili prvotno zadaj, jeans pa so delavci oblekli čez navadna oblačila. Danes jih nosimo praktično povsod. Lea Pisani, svetovalka za kulturo oblačenja, pove, da jeans danes velja za enega izmed največjih izumov tekstilne industrije.
Zanimivo je, da je bil jeans v začetku skorajda nenosljiv. Levi Strauss je naredil kavbojke za delavce, torej neuničljiv material pobarvan z indigom. To barvilo ni vzdržljivo, zato so se kavbojke tudi hitro sprale. Jeans je bil sicer dobro sprejet med delavskim razredom – kupili so en par hlač, ki je trajal in trajal in trajal.
Potem so se zgodila 50-ta, kavbojke so posvojile številne subkulture, frajerji Holivuda pa tudi glasbeniki. Elvis Presley, James Dean in Marlon Brando so jeans spremenili v simbol uporništva, zaradi česar so ga v nekaterih šolah, gledališčih in restavracijah celo prepovedali. Člani skupine The Ramones so recimo svoje kavbojke nosili toliko časa, da so se okoli kolen strgale, njihovi oboževalci pa so mislili, da so take hlače kupili.
Poznam dekleta, ki so 30, 35 let nazaj oblačila mokre kavbojke. Takrat smo lahko kupili samo enakomerno obarvane temno modre kavbojke, mladim dekletom pa to ni bilo dovolj zanimivo. Njihov cilj je bil, da so kavbojke ozke, oprijete. Ker so bile hlače brez elastana – to je bil tog, zelo trd material – jih je bilo treba nekako obleči. Oblekle so jih leže, malo ali še precej mokre. Včasih so si pri zapenjanju zadrge pomagale s kleščami.
Mokre kavbojke, ki so se posušile na telesu, so se namreč po njem lepše oblikovale. A pozor! Kavbojke so narejene iz bombaža. “Bombaž pa je ena izmed najbolj žejnih rastlin. Da zraste, ga je velikokrat treba umetno namakati in oblivati s pesticidi, zaradi česar je ena izmed bolj strupenih tkanin,” opozori sogovornica. Za en par kavbojk porabimo skoraj 7 tisoč litrov vode.
Predstavljam si, da gre za 7 tisoč litrov od začetka rasti bombaža do konca izdelave enih kavbojk. Upam, da ne gre tukaj samo za tehnološki proces izdelave kavbojk. To je res ogromno vode, torej s kavbojkami zelo onesnažujemo naš planet.
Nasveti za nakup kavbojk:
Ob dnevu človekovih pravic, s katerim zaznamujemo sprejetje Splošne deklaracije človekovih pravic, številne organizacije ugotavljajo, da se razmere na tem področju poslabšujejo. O prizadevanjih za zaščito in spodkopavanju človekovih pravic smo se pogovarjali s slovensko pravnico Beti Hohler, ki že poldrugo leto dela na Mednarodnem kazenskem sodišču. Z njenim izvolitvijo je Slovenija prvič dobila predstavnico na tem pomembnem mednarodnem sodišču, zaradi svojega dela pa so Združene države Amerike proti njej uvedle sankcije.
14 min • 10. 12. 2025
Življenje v samem središču prestolnice je privilegij, a pogosto tudi izziv, ki prinaša trume turistov, hrup, gnečo, zabave in z njimi občasno tudi vandalizem in nered. Prebivalci ljubljanskega središča, zlasti vzdolž Cankarjeve, okoli Argentinskega parka ter okolice Nebotičnika opozarjajo na naraščajoče težave z javnim redom, agresivnostjo mladih, brezdomci ter s pomanjkanjem odzivnosti pristojnih služb. Medtem ko policija in mestno redarstvo zagotavljata, da območju posvečata posebno pozornost, stanovalci čutijo drugače - bojijo se večernih sprehodov, beležijo škodo na premoženju in opažajo, da njihovi klici na pomoč pogosto ostanejo brez ustreznega odziva.
21 min • 09. 12. 2025
Svetovno gospodarstvo v umetno inteligenco, po nekaterih ocenah, investira več kot 30 milijard dolarjev na leto, a inštitut MIT ugotavlja, da 95% teh podjetij ne zaznava merljivih učinkov. Podobne vzorce Ekonomska fakulteta opaža v Sloveniji. Kaj so razlogi in kako to spremeniti, so profesorji in predstavniki podjetij razpravljali na nedavnem pogovoru fakultetnega Centra poslovne odličnosti. Ob tem so kritično ocenili predlagano novo strategijo na tem področju. Nacionalni program za umetno inteligenco 2030 je v javni razpravi do 18. decembra.
9 min • 08. 12. 2025
V patronažnem zdravstvenem varstvu opozarjajo na nujne spremembe sistema. Na eni strani se soočajo z vse večjimi potrebami prebivalstva, na drugi pa s pomanjkanjem kadra. Pristojni ocenjujejo, da bi za normalno delovanje patronažnih služb potrebovali še dodatnih 200 medicinskih sester. Patronažne medicinske sestre so pogosto prve, ki vstopijo v dom mlade družine, starejšega ali bolnega človeka — in tiste, ki tam ostanejo najdlje. Njihova vloga je pomembna, še posebej v času staranja prebivalstva, naraščanja kroničnih bolezni in vse večje potrebe po oskrbi na domu. O tem, s kakšnimi izzivi se soočajo, se je Nataša Mulec pogovarjala s koordinatorico za patronažno dejavnosti pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Martino Horvat.
7 min • 08. 12. 2025
Zveza kmetic Slovenije je prostovoljna nevladna organizacija, ki povezuje 124 lokalnih društev kmetic, žena in deklet na podeželju in združuje več kot 9000 članic. V tem tednu so s srečanjem na turistični kmetiji Podmlačan v Selški dolini obeležile letošnjih 30 let delovanja. O opravljenem delu v tem obdobju se je Jernejka Drolec pogovarjala z dolgoletno predsednico Zveze kmetic Slovenije Ireno Ule. Kot pravi, je njihov glas slabo slišan in država ima še veliko dela, da izboljša položaj kmečkih žensk, brez katerih kmetije usihajo. Fotografija: Žiga Živulović jr. F.A.Bobo
8 min • 03. 12. 2025
