Iskanje
Generalna skupščina OZN je pred štirinajstimi leti 21. marec razglasila za svetovni dan Downovega sindroma. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti. V Sloveniji se osebe z Downovim sindromom (DS), starši, sorojenci in drugi sorodniki ter strokovnjaki, ki se poklicno ukvarjajo s posamezniki z Downovim sindromom, združujejo v Društvu Downov sindrom Slovenija.
Datum 21. 3. simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru
Generalna skupščina OZN je pred štirinajstimi leti 21. marec razglasila za svetovni dan downovega sindroma. V Sloveniji se osebe z downovim sindromom (DS), starši, sorojenci in drugi sorodniki ter strokovnjaki, ki se poklicno ukvarjajo s posamezniki z downovim sindromom, združujejo v Društvu Downov sindrom Slovenija, katerega predsednica je dr. Jana Šelih.
14 let ni dolga doba, ozaveščenost o ljudeh s posebnimi potrebami pa je vse večja, downov sindrom se hitreje opazi, zato lahko rečemo, da so naši otroci glasniki vseh oseb s posebnimi potrebami.
Društvo je bilo ustanovljeno z namenom ozaveščanja javnosti, pa tudi za starše je pozitivno, če lahko delijo svoje občutke z drugimi, izvedo marsikaj, česar ne bi izvedeli drugje.
Včasih so se družine držale bolj zase, zdaj se to morda bolj odpira, saj vidijo, da jim to pomaga v vsakdanjem življenju. Geslo letošnjega dne je Nihče naj ne ostane zadaj. Tudi če imamo omejitve, imamo pravico, da nismo zadaj.
Društvo družinam otrokom z downovim sindromom omogoča vključitev v program opolnomočenja v obliki seminarjev ob koncih tedna, na katerih si družine izmenjujejo izkušnje, sodelujejo pa tudi z društvom Spominčica, saj odrasle z downovim sindromom lahko že kmalu po 50. letu doleti alzheimerjeva bolezen.
Generalna skupščina OZN je pred štirinajstimi leti 21. marec razglasila za svetovni dan Downovega sindroma. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti. V Sloveniji se osebe z Downovim sindromom (DS), starši, sorojenci in drugi sorodniki ter strokovnjaki, ki se poklicno ukvarjajo s posamezniki z Downovim sindromom, združujejo v Društvu Downov sindrom Slovenija.
Datum 21. 3. simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru
Generalna skupščina OZN je pred štirinajstimi leti 21. marec razglasila za svetovni dan downovega sindroma. V Sloveniji se osebe z downovim sindromom (DS), starši, sorojenci in drugi sorodniki ter strokovnjaki, ki se poklicno ukvarjajo s posamezniki z downovim sindromom, združujejo v Društvu Downov sindrom Slovenija, katerega predsednica je dr. Jana Šelih.
14 let ni dolga doba, ozaveščenost o ljudeh s posebnimi potrebami pa je vse večja, downov sindrom se hitreje opazi, zato lahko rečemo, da so naši otroci glasniki vseh oseb s posebnimi potrebami.
Društvo je bilo ustanovljeno z namenom ozaveščanja javnosti, pa tudi za starše je pozitivno, če lahko delijo svoje občutke z drugimi, izvedo marsikaj, česar ne bi izvedeli drugje.
Včasih so se družine držale bolj zase, zdaj se to morda bolj odpira, saj vidijo, da jim to pomaga v vsakdanjem življenju. Geslo letošnjega dne je Nihče naj ne ostane zadaj. Tudi če imamo omejitve, imamo pravico, da nismo zadaj.
Društvo družinam otrokom z downovim sindromom omogoča vključitev v program opolnomočenja v obliki seminarjev ob koncih tedna, na katerih si družine izmenjujejo izkušnje, sodelujejo pa tudi z društvom Spominčica, saj odrasle z downovim sindromom lahko že kmalu po 50. letu doleti alzheimerjeva bolezen.
Ob dnevu človekovih pravic, s katerim zaznamujemo sprejetje Splošne deklaracije človekovih pravic, številne organizacije ugotavljajo, da se razmere na tem področju poslabšujejo. O prizadevanjih za zaščito in spodkopavanju človekovih pravic smo se pogovarjali s slovensko pravnico Beti Hohler, ki že poldrugo leto dela na Mednarodnem kazenskem sodišču. Z njenim izvolitvijo je Slovenija prvič dobila predstavnico na tem pomembnem mednarodnem sodišču, zaradi svojega dela pa so Združene države Amerike proti njej uvedle sankcije.
14 min • 10. 12. 2025
Življenje v samem središču prestolnice je privilegij, a pogosto tudi izziv, ki prinaša trume turistov, hrup, gnečo, zabave in z njimi občasno tudi vandalizem in nered. Prebivalci ljubljanskega središča, zlasti vzdolž Cankarjeve, okoli Argentinskega parka ter okolice Nebotičnika opozarjajo na naraščajoče težave z javnim redom, agresivnostjo mladih, brezdomci ter s pomanjkanjem odzivnosti pristojnih služb. Medtem ko policija in mestno redarstvo zagotavljata, da območju posvečata posebno pozornost, stanovalci čutijo drugače - bojijo se večernih sprehodov, beležijo škodo na premoženju in opažajo, da njihovi klici na pomoč pogosto ostanejo brez ustreznega odziva.
21 min • 09. 12. 2025
Svetovno gospodarstvo v umetno inteligenco, po nekaterih ocenah, investira več kot 30 milijard dolarjev na leto, a inštitut MIT ugotavlja, da 95% teh podjetij ne zaznava merljivih učinkov. Podobne vzorce Ekonomska fakulteta opaža v Sloveniji. Kaj so razlogi in kako to spremeniti, so profesorji in predstavniki podjetij razpravljali na nedavnem pogovoru fakultetnega Centra poslovne odličnosti. Ob tem so kritično ocenili predlagano novo strategijo na tem področju. Nacionalni program za umetno inteligenco 2030 je v javni razpravi do 18. decembra.
9 min • 08. 12. 2025
V patronažnem zdravstvenem varstvu opozarjajo na nujne spremembe sistema. Na eni strani se soočajo z vse večjimi potrebami prebivalstva, na drugi pa s pomanjkanjem kadra. Pristojni ocenjujejo, da bi za normalno delovanje patronažnih služb potrebovali še dodatnih 200 medicinskih sester. Patronažne medicinske sestre so pogosto prve, ki vstopijo v dom mlade družine, starejšega ali bolnega človeka — in tiste, ki tam ostanejo najdlje. Njihova vloga je pomembna, še posebej v času staranja prebivalstva, naraščanja kroničnih bolezni in vse večje potrebe po oskrbi na domu. O tem, s kakšnimi izzivi se soočajo, se je Nataša Mulec pogovarjala s koordinatorico za patronažno dejavnosti pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Martino Horvat.
7 min • 08. 12. 2025
Zveza kmetic Slovenije je prostovoljna nevladna organizacija, ki povezuje 124 lokalnih društev kmetic, žena in deklet na podeželju in združuje več kot 9000 članic. V tem tednu so s srečanjem na turistični kmetiji Podmlačan v Selški dolini obeležile letošnjih 30 let delovanja. O opravljenem delu v tem obdobju se je Jernejka Drolec pogovarjala z dolgoletno predsednico Zveze kmetic Slovenije Ireno Ule. Kot pravi, je njihov glas slabo slišan in država ima še veliko dela, da izboljša položaj kmečkih žensk, brez katerih kmetije usihajo. Fotografija: Žiga Živulović jr. F.A.Bobo
8 min • 03. 12. 2025
