Medtem ko je prva poletna destinacija Slovencev sosednja Hrvaška, se na drugem mestu slovenskih počitnikarjev izmenjujeta Italija in Grčija. In če o naših južnih in zahodnih sosedih vemo precej, Grčijo običajno povezujemo le z antično zgodovino in tamkajšnjimi otoki. Grki pa Slovenijo še vedno povezujejo predvsem z Jugoslavijo in Alpami. Andreja Čokl je v Slovencem precej manj znani osrednji Grčiji oz. po grško Centralni Makedoniji, iskala povezave med Slovenci in Grki. Te se začnejo že zelo zgodaj, mitologija nam na primer ponuja legendo o grškem junaku Jazonu in Argonavtih. Ti naj bi prečkali tudi Ljubljansko barje in Vrhniko, Jazon pa je premagal zmaja, ki je tudi v ljubljanskem grbu, če ne zaradi sv. Jurija, pa zaradi Jazona. Kaj nas še povezuje in kaj vse je Grčija?
Zakaj Slovenci celinskega dela Helenske republike ne poznamo in kaj vse nas povezuje z Grki
Prva poletna destinacija Slovencev je sosednja Hrvaška, na drugem mestu slovenskih počitnikarjev pa se izmenjujeta Italija in Grčija. In če o naših južnih in zahodnih sosedih vemo precej, Grčijo običajno povezujemo le z antično zgodovino in tamkajšnjimi otoki. Grki pa Slovenijo še vedno povezujejo predvsem z Jugoslavijo in Alpami.
V Slovencem precej manj znani osrednji Grčiji oz. po grško Centralni Makedoniji smo iskali povezave med Slovenci in Grki. Te se začnejo že zelo zgodaj, mitologija nam na primer ponuja legendo o grškem junaku Jazonu in Argonavtih. Ti naj bi prečkali tudi Ljubljansko barje in Vrhniko, Jazon pa je premagal zmaja, ki je tudi v ljubljanskem grbu, če ne zaradi sv. Jurija, pa zaradi Jazona. Kaj nas še povezuje in kaj vse je Grčija?
Grčija je v zadnjem desetletju šla skozi zelo pomembno finančno in gospodarsko krizo, zmanjšala se je tudi blagovna menjava med Slovenijo in Helensko republiko, nekatera slovenska podjetja so zaprla tamkajšnja predstavništva. Zadnji dve leti je blagovna menjava spet v vzponu, lani je znašala 290 milijonov evrov. Poleg motornih vozil in zdravil vsako leto v Grčijo »izvozimo« tudi precejšnje število slovenskih turistov. Približno 60 tisoč naj bi jih vsako leto tam preživelo počitnice. A večina ostane na grških otokih, celinsko Grčijo poznamo zelo slabo.
Sofia Lazaridu, predstavnica Grške nacionalne turistične organizacije za srbski, hrvaški in slovenski trg, dejstvo, da obiskujemo predvsem grške otoke in še te le poleti, pripisuje čarterskim poletom turističnih agencij neposredno na otoke in nepoznavanju preostalih delov Grčije. Ste vedeli, da lahko v Grčiji tudi smučate?
“Grčija ni le poletna destinacija, ampak lahko različne dejavnosti in doživetja ponuja vse leto. Imamo gore, 80 odstotkov Grčije je gorate, imamo lepa smučarska središča. Tega ljudje ne vedo. Imamo ogromno pohodniških poti, jezera, reke ter dejavnosti ob in na njih. A ljudje Grčijo povezujejo le s poletjem in morjem.”
Pohodništvo je tako še ena od dejavnosti, ki nas povezuje. Še več skupnih točk pa najdemo pri čebelarjenju, pravi Anita Pipan, veleposlanica Republike Slovenije v Grčiji.
“Grki so tako kot Slovenci zelo ponosni čebelarji. Marsikateri Grk mi je že rekel, da so ljubosumni … Da bi se oni morali spomniti in predlagati svetovni dan čebel.”
Že vrsto let je odlično tudi sodelovanje na področju kulture. V Grčiji večkrat gostujejo slovenska gledališča, prisotni smo na grških knjižnih sejmih, filmskih in pesniških festivalih. Grki poznajo naše najuspešnejše športnike, umetnike, le redkokdo pa ve, da je tudi prvi predsednik moderne Grčije prišel z območja današnje Slovenije. In da ne bomo ostali le pri stereotipnih predstavah prebivalcev obeh držav drug o drugem, bo morda poskrbel tudi v juniju odprt častni konzulat v Solunu, drugem največjem grškem mestu.
