O počitniških dneh, ki so na francoske in belgijske ceste prinesli več kot 600-kilometrske zastoje. Z našo dopisnico Eriko Štular pa tudi o delu in življenju v Bruslju.
O francoskem in belgijskem poletju ter delu v Bruslju z Eriko Štular, dopisnico iz evropske prestolnice, ki končuje svoj mandat
Belgijci in Francozi so zdaj zares zajadrali v počitniške dni, pravi Erika Štular. To se je poznalo tudi na cestah, ko so v Franciji na t. i. črno soboto dopoldan skupaj pridelali kar 650 kilometrov zastojev. Gneča je bila tudi na bruseljskem mednarodnem letališču, kjer so pričakovali od 80 do 90 tisoč potnikov. Zaradi tehničnih težav s tekočim trakom jim na približno sto letal ni uspelo pravočasno naložiti prtljage. Na tleh je tako ostalo približno šest tisoč kovčkov.
“Med potniki iz Bruslja so bili tudi številni uradniki iz Evropske komisije in diplomati. Pisarne v evropski četrti so zdaj okleščene na minimum,” pravi naša dopisnica, ki ob izteku svojega drugega mandata ocenjuje, da je delovnih izzivov v Bruslju vsak dan veliko:
“Za novinarja je vedno užitek biti v središču dogajanja, kar Bruselj zagotovo je. V Bruslju je cela armada novinarjev, samo Špancev je približno 50, velike medijske hiše imajo orjaške ekipe. To je dobro, ker so ti lahko v pomoč pri pojasnjevanju dogajanja v njihovi državi, so pa tudi konkurenca za dostop do sogovornikov, ki se v zadnjem času zapirajo za medije.”
Erika Štular pravi, da je bilo v osmih letih dela med najbolj zahtevnimi temami poročanje o slovenskih bankah, težko je bilo poročati tudi o terorizmu: “Toliko bolečine in dejanja, ki jih ne moreš razumeti in zato ne moreš razložiti ljudem. Vse to se te dotakne, če se še tako trudiš ohraniti novinarsko distanco.”
“V Bruslju me je pozitivno presenetila multikulturnost. Strašno zanimivo je videti petletnike, ki govorijo po štiri jezike, kar ni nobena redkost. Tu lahko navežeš stike z ljudmi z vseh koncev sveta. Zelo dober je tudi belgijski zdravstveni sistem: pokličeš v ordinacijo, napišeš e-mail ali se oglasiš na recepciji in lahko že isti dan prideš k zdravniku, tudi k specialistom.”
Med manj prijetnimi presenečenji življenja v evropski prestolnici pa naša dopisnica poudarja večna gradbišča, strašno zapleteno birokracijo in odnos do čistoče, ko malčki v vrtcu spijo kar v čevljih ali ko vreče s smetmi na ulici ležijo ves večer.
