Geotermalna energija je obnovljivi vir energije, s katerim pa moramo ravnati previdno, da ga lahko uporabljamo. Da bomo lažje razumeli, od kod geotermalna energija, koliko jo je na svetu, zakaj jo v Sloveniji izrabljamo predvsem na severovzhodu in tudi jugovzhodu ter kakšne so prednosti in slabosti njene rabe, se je Andreja Gradišar odpravila na Geološki zavod Slovenije k dr. Nini Rman.
ABC geotermalne energije z dr. Nino Rman iz Geološkega zavoda Slovenije
Z izrazom geotermalna energija imenujemo energijo, ki jo dobimo iz Zemlje. “Na voljo je povsod na Zemlji, saj je naš planet topel. Proti jedru temperatura naraste na več tisoč stopinj, to jedro Zemlje pa ogreva površje. Seveda različno glede na topografijo, podzemne vode itd.,” pojasnjuje dr. Nina Rman iz Geološkega zavoda Slovenije. Poznamo plitvo in globoko geotermalno energijo.
Čeprav je pod površjem Zemlje dovolj geotermalne energije za potrebe celotnega človeštva v nekaj nadaljnjih stoletjih, so nekatera območja perspektivnejša od drugih. “Najbolj obetavno je območje t. i. dejavnih stikov tektonskih plošč, kjer imamo ognjeno zemljo in vulkanska območja.”
V Evropi je nekaj vulkanskih območij v Italiji in na že omenjeni Islandiji. V osrednjem delu celine pa zaradi njihovega pomanjkanja geotermalno energijo uporabljamo za ogrevanje. Tudi v Sloveniji, kjer so na tem področju najbolj dejavni seveda v Prekmurju ter na območju med Brežicami in Čatežem, pravi dr. Rmanova. Največ vrtanja, s katerim so iskali vročo vodo, je bilo v Prekmurju v drugi polovici 90. let, pravi sogovornica, ki dodaja še, da je veliko vrtin nastalo kot posledica iskanja nafte in zemeljskega plina. Ko te vrtine, ki so načeloma globlje, niso bile uspešne, so na primerni višini vanje navrtali luknje in tako začeli črpati termalno vodo. Geotermalna energija sicer spada med obnovljive vire, kar pa ne pomeni, da smo z njo lahko razsipni.
