Obiskovanje slovenskih gora, lani jih je obiskalo 1, 7 milijona ljudi, je vse bolj priljubljeno. Z večjim obiskom narašča tudi število gorskih nesreč. Gore postajajo cilj neizkušenih, slabo pripravljenih, pomanjkljivo opremljenih , včasih tudi nevednih obiskovalcev, med katerimi so tudi tujci. Gorski turizem je pomemben del Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma. Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, STO in drugi turistični ponudniki se zato povezujejo v želji, da bi bilo obiskovanje gora čim bolj varno. Na prvem mestu so prave informacije in obveščanje, zanje bodo morali poskrbeti tudi turistični ponudniki. Tako kot Planinska zveza Slovenije zaenkrat z markacisti še sama skrbi za vzdrževanje planinskih poti.
Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, STO in drugi turistični ponudniki se povezujejo v želji, da bi bilo obiskovanje gora čim bolj varno.
Obiskovanje slovenskih gora, lani jih je obiskalo 1,7 milijona ljudi, je vse bolj priljubljeno. Gore postajajo tudi cilj neizkušenih, slabo pripravljenih, pomanjkljivo opremljenih, včasih tudi nevednih obiskovalcev, med katerimi so tudi tujci. Gorski turizem je pomemben del Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma. Večji obisk pa je povezan z večjim številom gorskih nesreč. Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, STO in drugi turistični ponudniki se povezujejo v želji, da bi bilo obiskovanje gora čim bolj varno. Na prvem mestu so prave informacije in obveščanje.
Zaradi vse večjega števila obiskovalcev, naravnih ujm in drugih dejavnikov, je vse bolj zahtevno tudi vzdrževanje planinskih poti. V Sloveniji je 10 tisoč kilometrov markiranih planinskih poti, zanje pa skrbi več kot 800 prostovoljcev. Poti so označene, kjer je potrebno, pa so za večjo varnost opremljene z varovali.
Predsednik planinske zveze Slovenije Jože Rovan: »Na usmerjevalnih tablah je zahtevnost poti označena z logotipi. Za dobro obveščene in razgledane planince to zadostuje. Na nekaterih izhodiščih zelo zahtevnih poti v dolini, kjer so bolj turisti kot izkušeni gorniki, pa bomo morali za neobveščene obiskovalce postaviti dodatne opozorilne table.«
Mitja Šorn, predsednik Združenja gorskih vodnikov, je vesel rasti vse večjega števila turistov, tujci se pogosto odločajo za obisk z gorskimi vodniki, pojavljajo pa se tudi problemi.
»Gore v Sloveniji so alpske, kar pomeni, da so tudi poti alpske. Ena izmed petih stvari, ki jih je v Sloveniji treba narediti, je tudi pot na Triglav. Za nekoga, ki je prebral v lonelyju ali v drugih turističnih vodnikih, je to težka preizkušnja. V gore odhajajo ljudje brez hribovskih izkušenj. Ko se znajde na kategorizirani lahki poti, se lahko zgodi, da ga moramo peljati navezanega na vrv.«
Državna sekretarka na MGRT Eva Štravs Podlogar: »Pri zagotavljanju varnosti gre za skupno odgovornost, saj morajo tudi obiskovalci gora dobiti prave informacije. Obenem pa je pomembna odgovornost samega gosta, obiskovalca gora, tudi turista. STO že uresničuje skupne aktivnosti s PZS. Gosta moramo nagovoriti, v kakšen svet vstopa in kako mora biti pripravljen zato, da se v gorah ne bo zgodila nesreča.«
Planinska zveza Slovenije in Gorska reševalna zveza Slovenije promovirajo preventivne programe, tečaje varnega gibanja v gorah, organizirane pohode s planinskimi vodniki in vodenja z gorskimi vodnika. Skupne akcije, promocija manj obleganih, a lepih in zanimivih poti pa bodo izziv za vse, ki si prizadevajo za večjo varnost domačih in tujih obiskovalcev gora.
