7 min • 24. 02. 2020
7 min • 24. 02. 2020
Med kolesarskimi društvi, delom strokovne javnosti, uporabniki koles in celo okoljevarstveniki je precej nejevolje in nasprotovanj sprožil predlog, po katerem bi uporaba čelade postala obvezna za vse kolesarje. Predlog je za zdaj zaradi vladne krize sicer končal v predalu ministrstva za infrastrukturo, a ker se je tokrat že drugič pojavil v predlogu sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu, ni izključeno, da se ne bo spet. Po sedanjem predlogu bi bila vožnja kolesa in skiroja brez čelade kaznovana s 120 evri, Slovenija pa bi tako postala prva država v Evropski uniji, ki bi sprejela takšen zakon.
Slovenija bi postala prva država v Evropski uniji, ki bi uzakonila obvezno uporabo kolesarske čelade za vse starosti – je nov zakonski predlog smiseln?
Po najnovejšem predlogu Ministrstva za infrastrukturo, ki zaradi vladne krize trenutno miruje, bi bila vožnja kolesa in električnega skiroja brez čelade kaznovana s 120 evri. Kolesarska društva, del strokovne javnosti, uporabniki koles in celo okoljevarstveniki so do tega predloga kritični.
Predsednica ljubljanske kolesarske mreže Lea Rikato Ružić:
»Izkušnje iz drugih držav – tistih redkih, zelo redkih držav, ki so uvedle tak ukrep – kažejo, da se število kolesarjev zaradi takega ukrepa zmanjša.«
Kolesarje brez čelad sankcionira le peščica držav na svetu. V Evropi ima obvezno uporabo čelade uzakonjeno samo Finska, ki pa kršiteljev ne kaznuje doda Ružićeva:
»Nizozemska ima daleč najboljšo statistiko varnosti kolesarjev na svetu. 99 % ljudi ne nosi čelade.«
Nov zakonski predlog predvideva tudi rešitev nejasnosti glede pravil uporabe lahkih električnih vozil, to je električnih skirojev in koles na električni pogon. Razen nekaterih izjem bi zanje veljala enaka pravila kot za kolesarje. To pa po mnenju nekaterih strokovnjakov ni dobro izhodišče, saj gre za dve prevozni sredstvi, ki sta si po naravi različni, kot pojasnjuje Andrej Brglez, strokovnjak na področju trajnostne mobilnosti:
»Zakonodajalec je tukaj zašel, v smislu, da ne spremlja novih tehnologi in življenja v realnosti kot se dogaja, in enači dve stvari, ki nista za enačit.«
Za več informacij o problematiki električnih skirojev prisluhnite pogovoru z Andrejem Brglezom.
Zakonski predlog novih pravil v cestnem prometu po mnenju sogovorcev ne sledi aktualnim smernicam trajnostno usmerjene družbe, saj bi prinesel več stroškov kot koristi. Javna in argumentirana razprava je nujna za ustrezno ureditev pravil v cestnem prometu, sta v prispevku nakazala Tadeja Lukanc in Marko Rozman.
Med kolesarskimi društvi, delom strokovne javnosti, uporabniki koles in celo okoljevarstveniki je precej nejevolje in nasprotovanj sprožil predlog, po katerem bi uporaba čelade postala obvezna za vse kolesarje. Predlog je za zdaj zaradi vladne krize sicer končal v predalu ministrstva za infrastrukturo, a ker se je tokrat že drugič pojavil v predlogu sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu, ni izključeno, da se ne bo spet. Po sedanjem predlogu bi bila vožnja kolesa in skiroja brez čelade kaznovana s 120 evri, Slovenija pa bi tako postala prva država v Evropski uniji, ki bi sprejela takšen zakon.
Slovenija bi postala prva država v Evropski uniji, ki bi uzakonila obvezno uporabo kolesarske čelade za vse starosti – je nov zakonski predlog smiseln?
Po najnovejšem predlogu Ministrstva za infrastrukturo, ki zaradi vladne krize trenutno miruje, bi bila vožnja kolesa in električnega skiroja brez čelade kaznovana s 120 evri. Kolesarska društva, del strokovne javnosti, uporabniki koles in celo okoljevarstveniki so do tega predloga kritični.
Predsednica ljubljanske kolesarske mreže Lea Rikato Ružić:
»Izkušnje iz drugih držav – tistih redkih, zelo redkih držav, ki so uvedle tak ukrep – kažejo, da se število kolesarjev zaradi takega ukrepa zmanjša.«
Kolesarje brez čelad sankcionira le peščica držav na svetu. V Evropi ima obvezno uporabo čelade uzakonjeno samo Finska, ki pa kršiteljev ne kaznuje doda Ružićeva:
»Nizozemska ima daleč najboljšo statistiko varnosti kolesarjev na svetu. 99 % ljudi ne nosi čelade.«
Nov zakonski predlog predvideva tudi rešitev nejasnosti glede pravil uporabe lahkih električnih vozil, to je električnih skirojev in koles na električni pogon. Razen nekaterih izjem bi zanje veljala enaka pravila kot za kolesarje. To pa po mnenju nekaterih strokovnjakov ni dobro izhodišče, saj gre za dve prevozni sredstvi, ki sta si po naravi različni, kot pojasnjuje Andrej Brglez, strokovnjak na področju trajnostne mobilnosti:
»Zakonodajalec je tukaj zašel, v smislu, da ne spremlja novih tehnologi in življenja v realnosti kot se dogaja, in enači dve stvari, ki nista za enačit.«
Za več informacij o problematiki električnih skirojev prisluhnite pogovoru z Andrejem Brglezom.
Zakonski predlog novih pravil v cestnem prometu po mnenju sogovorcev ne sledi aktualnim smernicam trajnostno usmerjene družbe, saj bi prinesel več stroškov kot koristi. Javna in argumentirana razprava je nujna za ustrezno ureditev pravil v cestnem prometu, sta v prispevku nakazala Tadeja Lukanc in Marko Rozman.
Rusija je pred nekaj tedni izgubila partnerja v Venezueli, zdaj z likvidacijo vrhovnega vodje še v Iranu, podoben scenarij menjave režima ameriški predsednik napoveduje še za eno rusko zaveznico, Kubo. Kako se bo odzvala Moskva, ki je lani z Iranom podpisala dvajsetletni sporazum o vseobsegajočem strateškem, tudi vojaško-tehničnem sodelovanju, hkrati pa poskuša izboljšati skrhane odnose z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? Čeprav Rusija Iranu neposredno dobavlja orožje, sporazum ni vojaški pakt o kolektivni obrambi, a številni strokovnjaki njeno in kitajsko vojaško pomoč Iranu označujejo za možen nevaren korak stopnjevanja bližnjevzhodnega konflikta v širšo globalno konfrontacijo.
9 min • 05. 03. 2026
Lina Erjavec že 13 let živi v Abu Dabiju, v glavnem mestu Združenih arabskih emiratov. Kako se tam čutijo vojaški spopadi, ali je tamkajšnje letališče še zaprto in kako je poskrbljeno za tiste, ki se ne morejo vrniti domov?
6 min • 03. 03. 2026
Izbruh vojne v Zalivu čutijo tudi slovenski turisti in turistične agencije. Nekateri so ostali na destinacijah ali v tranzitu, agencije pa zdaj prioritetno organizirajo njihovo varno vrnitev domov, čez Kitajsko, Kazahstan ali Indonezijo. V takšnih razmerah velja višja sila, kar pomeni, da posamezniki sami nosijo stroške, agencije pa kljub temu nudijo logistično podporo in nasvete. O tem, kako te razmere vplivajo na potnike in turistični sektor, smo se pogovarjali s sekretarjem Združenja turističnih agencij Slovenije Mišom Mrvaljevićem, ki uvodoma pojasni, kakšne so trenutno največje posledice izbruha nove vojne za slovenske turistične agencije in turiste.
7 min • 02. 03. 2026
Odgovarjamo na vprašanja poslušalcev, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu in na drugih destinacijah, s katerih so se nameravali vrniti prek bližnjevzhodnih letališč. Na vprašanja odgovarja mag. Viktor Mlakar, vodja konzularnega sektorja pri Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
22 min • 02. 03. 2026
Danes praznuje sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je eden izmed stebrov nacionalne varnosti. Ob dnevu civilne zaščite so bile podeljene tudi nagrade in priznanja. Letošnji prejemnik kipca, ki velja za najvišje priznanje, je ELME – Ekološki laboratorij z mobilno enoto. Vodja laboratorija Miha Mihovilovič poudarja, da je laboratorij z mobilno enoto pri Institutu »Jožef Stefan« organizirana struktura strokovnjakov, ki ob kemijski, radiološki ali jedrski nesreči opravijo meritve in analize kontaminacije okolja, ocenijo njene razsežnosti in posledice ter pripravijo predloge za sanacijo. Ustanovljen je bil leta 1980 kot projekt Združenih narodov za razvoj, od leta 1987 pa je tudi uradno del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Danes svoje naloge opravlja kot pogodbena državna enota Civilne zaščite. Več nam bo zaupal vodja laboratorija Miha Mihovilovič.
8 min • 02. 03. 2026