Iskanje
Dr. Bojan Musil o pretiranem strahu in pretirani brezbrižnosti glede korona virusa
Zakaj se ob pojavu novega koronavirusa nekateri vedejo povsem brezbrižno in novic skorajda ne spremljajo in zakaj so nekateri prestrašeni do te mere, da to vpliva na njihovo počutje in zdravje ne glede na realno grožnjo? Kako na psihologijo množic vplivajo mediji in socialna omrežja ter kako način komuniciranja pristojnih posameznikov na čelu države in ministrstev z javnostjo? Zakaj množice niso nikoli racionalne in v kakšnih okoliščinah bi lahko prišlo tudi do panike ali množične psihoze? O vsem tem se je s predstojnikom oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti v Mariboru, dr. Bojanom Musilom, pogovarjal Peter Močnik.
Ljudje si pogosto mnenja o dogajanju ustvarimo vnaprej in potem v množici možnosti izbiramo tiste medije, ki pritrjujejo tistemu, kar mislimo sami. Zato je kar izziv za medijski prostor, da pripravi tistega, ki je ujet v svoj mehurček, da pogleda onkraj tega, da pogleda na nek drug medijski portal, ki ga še nikoli ni pogledal in si dovoli poslušati tudi druge informacije.
Na spletu je množico težko definirati, saj ne vemo, koga vse neka zadeva nagovori, saj ni dovolj seznam sledilcev. Prek sledilcev lahko novice zajamejo tudi druge ljudi, ki so z njimi povezani. Hkrati je v spletni medijski svet vsajena nekakšna plurarnost, se pravi, da imamo različne množice in te množice se med seboj niti ne konfrontirajo, so medsebojno oddaljene. Zato je pravi učinek množice še vedno tisti, ki ga poznamo iz nekih zborovanj na nekih konkretnih krajih, kjer so ljudje fizično prisotni.
Ljudje so se bili zaradi varnosti tudi odreči delu svobode ali sprejeti neko avtoritarno oblast, če so v tistem trenutku obstajali pogoji, da do nje pride…
Tukaj obstaja velika razlika. V teh konkretnih primerih je šlo za krizo v družbi, ki je bila potem konkretizirana tudi v nezaželeni oblasti, ki je bila pogosto avtoritarno nastrojeno. Tako se je odslikaval kontrast med množico na eni strani in zatiralsko oblastjo na drugi. V tem konkretnem primeru tega ne vidim, ker gre za nekaj, kar je onkraj pripisa krivde. Seveda lahko prek teorije zarote iščemo tiste, ki so sprožili virus, vendar pa verjetno teh v konstelaciji naše prejšnje ali nove vlade na bomo našli. Krivci niso tisti, ki jih geldamo na drugi strani.
Do panike lahko pride, če kriza predolgo traja, če nastopi obdobje vsesplošne krize, ekonomske krize, bodo lahko ljudje iskali krivce v vladi, ki ji bodo lahko pripisali odgovornost za tak položaj. To je črnogleda množnost napovedi, mislim pa, da smo še daleč od tega, da bi lahko o tem razmišljali na tak način.
Dr. Bojan Musil o pretiranem strahu in pretirani brezbrižnosti glede korona virusa
Zakaj se ob pojavu novega koronavirusa nekateri vedejo povsem brezbrižno in novic skorajda ne spremljajo in zakaj so nekateri prestrašeni do te mere, da to vpliva na njihovo počutje in zdravje ne glede na realno grožnjo? Kako na psihologijo množic vplivajo mediji in socialna omrežja ter kako način komuniciranja pristojnih posameznikov na čelu države in ministrstev z javnostjo? Zakaj množice niso nikoli racionalne in v kakšnih okoliščinah bi lahko prišlo tudi do panike ali množične psihoze? O vsem tem se je s predstojnikom oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti v Mariboru, dr. Bojanom Musilom, pogovarjal Peter Močnik.
Ljudje si pogosto mnenja o dogajanju ustvarimo vnaprej in potem v množici možnosti izbiramo tiste medije, ki pritrjujejo tistemu, kar mislimo sami. Zato je kar izziv za medijski prostor, da pripravi tistega, ki je ujet v svoj mehurček, da pogleda onkraj tega, da pogleda na nek drug medijski portal, ki ga še nikoli ni pogledal in si dovoli poslušati tudi druge informacije.
Na spletu je množico težko definirati, saj ne vemo, koga vse neka zadeva nagovori, saj ni dovolj seznam sledilcev. Prek sledilcev lahko novice zajamejo tudi druge ljudi, ki so z njimi povezani. Hkrati je v spletni medijski svet vsajena nekakšna plurarnost, se pravi, da imamo različne množice in te množice se med seboj niti ne konfrontirajo, so medsebojno oddaljene. Zato je pravi učinek množice še vedno tisti, ki ga poznamo iz nekih zborovanj na nekih konkretnih krajih, kjer so ljudje fizično prisotni.
Ljudje so se bili zaradi varnosti tudi odreči delu svobode ali sprejeti neko avtoritarno oblast, če so v tistem trenutku obstajali pogoji, da do nje pride…
Tukaj obstaja velika razlika. V teh konkretnih primerih je šlo za krizo v družbi, ki je bila potem konkretizirana tudi v nezaželeni oblasti, ki je bila pogosto avtoritarno nastrojeno. Tako se je odslikaval kontrast med množico na eni strani in zatiralsko oblastjo na drugi. V tem konkretnem primeru tega ne vidim, ker gre za nekaj, kar je onkraj pripisa krivde. Seveda lahko prek teorije zarote iščemo tiste, ki so sprožili virus, vendar pa verjetno teh v konstelaciji naše prejšnje ali nove vlade na bomo našli. Krivci niso tisti, ki jih geldamo na drugi strani.
Do panike lahko pride, če kriza predolgo traja, če nastopi obdobje vsesplošne krize, ekonomske krize, bodo lahko ljudje iskali krivce v vladi, ki ji bodo lahko pripisali odgovornost za tak položaj. To je črnogleda množnost napovedi, mislim pa, da smo še daleč od tega, da bi lahko o tem razmišljali na tak način.
Pojdimo v soseščino. Konec novembra je italijanski minister za obrambo Guido Crosetto napovedal ponovno uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka v Italiji. V Avstriji je služenje vojaškega roka obvezno. Oktobra je hrvaški parlament uzakonil obvezno služenja vojaškega roka. To zdaj napoveduje tudi Srbija. Kako naj ravna Slovenija?
15 min • 16. 12. 2025
Ob 180-letnici prvega izvornega okrašenega božičnega drevesca v Sloveniji je Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji organizirala adventni koncert v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Koncert je potekal pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kulturo Republike Slovenije, dr. Aste Vrečko, in avstrijskega veleposlanika v Sloveniji, dr. Konrada Bühlerja, nanj pa so bile povabljene vse narodne skupnosti. Ključno sporočilo dogodka je bilo namreč: raznolikost nas bogati. Seveda so pred tem pripadniki nemško govoreče skupnosti v cerkvi okrasili še prav posebno božično drevesce, zgledovali so se po tistih prvih drevescih iz 19. stoletja.
9 min • 12. 12. 2025
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) že desetletja skrbi za razvoj zborovske dejavnosti otrok in odraslih. S projektom Potujoča muzika pa ustvarja posebno priložnost za mladinske zbore, ki jim v zadnjih letih namenja posebno pozornost. Potujoča muzika je bila prvič izvedena leta 2011, projekt pa izvaja sklad na dve leti. Posvečen je Svetovnemu dnevu zborovske glasbe, ki je na drugo nedeljo v decembru in predstavlja največjo prireditev te vrste pri nas. Njeno sporočilo – solidarnost, mir in razumevanje, dopolnjujejo umetniško vrednost, vse skupaj pa zborovsko petje uteleša na najlepši način. Na 7. Potujoči muziki bo v Cankarjevem domu nastopilo petnajst izbranih mladinskih zborov iz vse Slovenije – približno 450 pevcev, ki se na koncert pripravljajo že od septembra. Posamično so se srečali na eni od regijskih vaj, 14. decembra pa bodo na odru Gallusove dvorane združili glasove v mogočno pevsko celoto.
18 min • 11. 12. 2025
Ob dnevu človekovih pravic, s katerim zaznamujemo sprejetje Splošne deklaracije človekovih pravic, številne organizacije ugotavljajo, da se razmere na tem področju poslabšujejo. O prizadevanjih za zaščito in spodkopavanju človekovih pravic smo se pogovarjali s slovensko pravnico Beti Hohler, ki že poldrugo leto dela na Mednarodnem kazenskem sodišču. Z njenim izvolitvijo je Slovenija prvič dobila predstavnico na tem pomembnem mednarodnem sodišču, zaradi svojega dela pa so Združene države Amerike proti njej uvedle sankcije.
14 min • 10. 12. 2025
Lani zelo odmevna zgodba o prenovi obračunavanja omrežnine je nekoliko potihnila, ko je agencija za energijo odločila, da se tarifa v najdražjem bloku, ki nastopi pozimi med delovniki, uvede postopno. Zdaj smo že v višji omrežninski sezoni, ki traja od novembra do konca februarja, zato kljub temu velja upoštevati nekaj nasvetov za znižanje omrežnine – zlasti omrežninske postavke za moč, ki ima po novem večjo teže od omrežninske postavke za energijo. Zlasti previdnost velja pri uporabnikih z občasno visoko porabo. Erna Strniša se je o tem pogovarjala z Boštjanom Okornom z Zveze potrošnikov Slovenije.
7 min • 09. 12. 2025
