Iskanje
4 min • 16. 03. 2020
Zaradi zapletov, ki so se pojavili z epidemijo novega koronavirusa, k odgovornemu ravnanju pozivajo tudi v Planinski zvezi Slovenije. V teh dneh tako zaradi nemotenega dela zdravstvenega osebja odsvetujejo obisk visokogorja in vseh s tem povezanih aktivnosti, ki bi lahko pripeljale do nesreče. Kako naj obiskovalci sredogorja in visokogorja ravnajo odgovorno je Alešu Ogrinu pojasnil generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko.
Ob sumu, da je v gorah poškodovani okužen z novim koronavirusom, se lahko helikoptersko reševanje zavrne
V teh dneh k odgovornemu ravnanju obiskovalcev sredogorja in predvsem visokogorja pozivajo tudi v Planinski zvezi Slovenije. Svetujejo, naj zaradi zahtevnih razmer, ki so prisotne na višjih nadmorskih višinah, ljudje ostanejo doma in ne izzivajo nesreče, saj je zdravstveni sistem v obstoječih razmerah že tako ali tako dovolj obremenjen. Prav tako se lahko ob morebitnem sumu na okuženost poškodovanega z novim koronavirusom spremeni in močno podaljša potek reševanja poškodovanega, saj morajo samozaščitne ukrepe izvajati tudi gorski reševalci. Napotke je strnil Matej Planko, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije.
Planinska zveza Slovenije vsem planincem, alpinistom, plezalcem, turnim smučarjem in kolesarjem ter tudi drugim obiskovalcem gora svetuje, naj se v tem času odpovejo izvajanju dejavnosti v gorskem svetu. Razen seveda krajšim sprehodom v bližini doma v družbi svojih najbližjih. Zdi se nam, da edino tako lahko prispevamo k ustavitvi širjenja epidemije. Ob vsem, kar je bilo povedano, se je treba zavedati, da so v visokogorju zelo zahtevne razmere in vsako izzivanje tega je odveč. V teh razmerah bi bilo tudi reševanje veliko zahtevnejše. Tudi reševalci bi bili s tem izpostavljeni možnosti okužbe. Celoten potek reševanja bi trajal dalj časa, kot bi v nekako normalnih razmerah. Tudi razpoložljivost helikopterja je ta hip odvisna od več dejavnikov. Do nadaljnjega so zaprte vse planinske koče. – Matej Planko, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije
Zaradi zapletov, ki so se pojavili z epidemijo novega koronavirusa, k odgovornemu ravnanju pozivajo tudi v Planinski zvezi Slovenije. V teh dneh tako zaradi nemotenega dela zdravstvenega osebja odsvetujejo obisk visokogorja in vseh s tem povezanih aktivnosti, ki bi lahko pripeljale do nesreče. Kako naj obiskovalci sredogorja in visokogorja ravnajo odgovorno je Alešu Ogrinu pojasnil generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko.
Ob sumu, da je v gorah poškodovani okužen z novim koronavirusom, se lahko helikoptersko reševanje zavrne
V teh dneh k odgovornemu ravnanju obiskovalcev sredogorja in predvsem visokogorja pozivajo tudi v Planinski zvezi Slovenije. Svetujejo, naj zaradi zahtevnih razmer, ki so prisotne na višjih nadmorskih višinah, ljudje ostanejo doma in ne izzivajo nesreče, saj je zdravstveni sistem v obstoječih razmerah že tako ali tako dovolj obremenjen. Prav tako se lahko ob morebitnem sumu na okuženost poškodovanega z novim koronavirusom spremeni in močno podaljša potek reševanja poškodovanega, saj morajo samozaščitne ukrepe izvajati tudi gorski reševalci. Napotke je strnil Matej Planko, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije.
Planinska zveza Slovenije vsem planincem, alpinistom, plezalcem, turnim smučarjem in kolesarjem ter tudi drugim obiskovalcem gora svetuje, naj se v tem času odpovejo izvajanju dejavnosti v gorskem svetu. Razen seveda krajšim sprehodom v bližini doma v družbi svojih najbližjih. Zdi se nam, da edino tako lahko prispevamo k ustavitvi širjenja epidemije. Ob vsem, kar je bilo povedano, se je treba zavedati, da so v visokogorju zelo zahtevne razmere in vsako izzivanje tega je odveč. V teh razmerah bi bilo tudi reševanje veliko zahtevnejše. Tudi reševalci bi bili s tem izpostavljeni možnosti okužbe. Celoten potek reševanja bi trajal dalj časa, kot bi v nekako normalnih razmerah. Tudi razpoložljivost helikopterja je ta hip odvisna od več dejavnikov. Do nadaljnjega so zaprte vse planinske koče. – Matej Planko, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije
Rusija je pred nekaj tedni izgubila partnerja v Venezueli, zdaj z likvidacijo vrhovnega vodje še v Iranu, podoben scenarij menjave režima ameriški predsednik napoveduje še za eno rusko zaveznico, Kubo. Kako se bo odzvala Moskva, ki je lani z Iranom podpisala dvajsetletni sporazum o vseobsegajočem strateškem, tudi vojaško-tehničnem sodelovanju, hkrati pa poskuša izboljšati skrhane odnose z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? Čeprav Rusija Iranu neposredno dobavlja orožje, sporazum ni vojaški pakt o kolektivni obrambi, a številni strokovnjaki njeno in kitajsko vojaško pomoč Iranu označujejo za možen nevaren korak stopnjevanja bližnjevzhodnega konflikta v širšo globalno konfrontacijo.
9 min • 05. 03. 2026
Lina Erjavec že 13 let živi v Abu Dabiju, v glavnem mestu Združenih arabskih emiratov. Kako se tam čutijo vojaški spopadi, ali je tamkajšnje letališče še zaprto in kako je poskrbljeno za tiste, ki se ne morejo vrniti domov?
6 min • 03. 03. 2026
Izbruh vojne v Zalivu čutijo tudi slovenski turisti in turistične agencije. Nekateri so ostali na destinacijah ali v tranzitu, agencije pa zdaj prioritetno organizirajo njihovo varno vrnitev domov, čez Kitajsko, Kazahstan ali Indonezijo. V takšnih razmerah velja višja sila, kar pomeni, da posamezniki sami nosijo stroške, agencije pa kljub temu nudijo logistično podporo in nasvete. O tem, kako te razmere vplivajo na potnike in turistični sektor, smo se pogovarjali s sekretarjem Združenja turističnih agencij Slovenije Mišom Mrvaljevićem, ki uvodoma pojasni, kakšne so trenutno največje posledice izbruha nove vojne za slovenske turistične agencije in turiste.
7 min • 02. 03. 2026
Odgovarjamo na vprašanja poslušalcev, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu in na drugih destinacijah, s katerih so se nameravali vrniti prek bližnjevzhodnih letališč. Na vprašanja odgovarja mag. Viktor Mlakar, vodja konzularnega sektorja pri Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
22 min • 02. 03. 2026
Danes praznuje sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je eden izmed stebrov nacionalne varnosti. Ob dnevu civilne zaščite so bile podeljene tudi nagrade in priznanja. Letošnji prejemnik kipca, ki velja za najvišje priznanje, je ELME – Ekološki laboratorij z mobilno enoto. Vodja laboratorija Miha Mihovilovič poudarja, da je laboratorij z mobilno enoto pri Institutu »Jožef Stefan« organizirana struktura strokovnjakov, ki ob kemijski, radiološki ali jedrski nesreči opravijo meritve in analize kontaminacije okolja, ocenijo njene razsežnosti in posledice ter pripravijo predloge za sanacijo. Ustanovljen je bil leta 1980 kot projekt Združenih narodov za razvoj, od leta 1987 pa je tudi uradno del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Danes svoje naloge opravlja kot pogodbena državna enota Civilne zaščite. Več nam bo zaupal vodja laboratorija Miha Mihovilovič.
8 min • 02. 03. 2026
