Urad vlade za komuniciranje je v depeši, ki je bila odziv na kritike Sveta Evrope na pritiske aktualne vlade na slovenske medije, izpostavili, da številni slovenski mediji izhajajo iz komunističnega režima, da se zaradi vpliva nekdanjih struktur novi mediji niso ustanavljali ter zapravljivost RTV Slovenija z denarjem ljudi, ki plačujejo naročnino.
Depešo Svetu Evrope o stanju v slovenskih medijih je v Strasbourg v imenu vlade poslal vladni urad za komuniciranje. Kot kaže je šlo za solo akcijo SDS-a, saj preostale koalicijske stranke o tem niso vedele nič.
Urad vlade za komuniciranje je v depeši, ki je bila odziv na kritike Sveta Evrope na pritiske aktualne vlade na slovenske medije, izpostavili, da številni slovenski mediji izhajajo iz komunističnega režima, da se zaradi vpliva nekdanjih struktur novi mediji niso ustanavljali ter zapravljivost RTV Slovenija z denarjem ljudi, ki plačujejo naročnino.
Strokovna javnost pa opozarja, da vsebina depeše ne odraža realnega stanja slovenske medijske krajine.
Niso pa denimo omenili obdobja prve Janševe vlade med katerim je 571 novinarjev s peticijo protestiralo proti pitiskom vlade, ne omenja niti aktualnega madžarskega financiranja medijev blizu SDS-u. Depeša je – kot kaže – prav solo akcija največje vladne stranke, saj preostale vladne stranke o njej niso vedele ničesar.
Društvo novinarjev Slovenije opozarja, da vsebina depeše o slovenskih medijih, nima v ničemer zveze z realnostjo domačega medijskega trga. Po ocenah Društva novinarjev, novinarji v Sloveniji svoj poklic opravljajo v skladu s profesionalnimi in etičnimi standardi ter popolnoma primerljivo s kolegi v zahodnih demokracijah.
Profesorja novinarstva Marka Milosavljeviča depeša kot taka niti ne preseneča, se mu zdi pa nenavadno očitati povezavo z nekdanjim sistemom.
“Očitati vsem tem medije zgolj zato, ker mnogi izhajajo iz obdobja izpred nekaj desetletij, da so zgolj zato sile neke kontinuitete in da so kakorkoli povezane s tajnimi službami, je nenavadno. Iz tistega obdobja izvira zelo veliko slovenskih podjetij in institucij na vseh področjih , pa verjetno nikomur ne pade na pamet, da bi menil, da so to nekakšne sile kontinuitete. Zgolj to povezovanje je na nek način popolnoma nesmiselno.”
Generacija novinarjev in urednikov se je v veliki meri že zamenjala in so se o komunističnih časih učili le iz učbenikov, opozarja predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek.
“Mislim, da poteka širši boj za demokracijo. Mediji si bomo tudi mediji morali še naprej prizadevati, da ta prostor, ki ga imamov tem prostoru, ohranimo. Morda se ne vidi do te mere, kot se bo šele videlo, ko pridemo iz tega kriznega obdobja. Prepričana sem, da bo zahtevno, mislim, da ne smemo popustiti!”
