Petnajst nevladnih organizacij že mesec dni čaka na denar, ki bi jim ga moral za že odobrene projekte izplačati urad vlade za komuniciranje.
Petnajst nevladnih organizacij že mesec dni čaka na denar, ki bi jim ga moral za že odobrene projekte izplačati urad vlade za komuniciranje.
Gre za projekte, ki so namenjeni ozaveščanju o problematiki etničnih skupin, beguncev in migrantov, medijske pismenosti in boja proti trgovini z ljudmi. Posamezna organizacija bi morala za projekt prejeti od pet do največ devet tisoč evrov. O tem, zakaj se je zapletlo pri izplačilu denarja in kako so se znašle nevladne organizacije, pa je več povedal direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Goran Forbici.
Da bo Urad vlade za komuniciranje vendarle nakazal odobren denar, upa Sonja Merljak Zdovc, direktorica zavoda Časoris, kjer ustvarjajo spletni časopis za otroke in mladostnike. Kot poudarja, se je Časoris prav v času epidemije izkazal kot pomemben vir informacij za otroke.
Za projekt Iskanje resnice v svetu lažnih novic je Ukom zavodu Časoris odobril sedem tisoč evrov. Če tega denarja ne bo, se bo zavod znašel v zelo težkem položaju, opozarja sogovornica.
Petnajst nevladnih organizacij že mesec dni čaka na denar, ki bi jim ga moral za že odobrene projekte izplačati urad vlade za komuniciranje.
Petnajst nevladnih organizacij že mesec dni čaka na denar, ki bi jim ga moral za že odobrene projekte izplačati urad vlade za komuniciranje.
Gre za projekte, ki so namenjeni ozaveščanju o problematiki etničnih skupin, beguncev in migrantov, medijske pismenosti in boja proti trgovini z ljudmi. Posamezna organizacija bi morala za projekt prejeti od pet do največ devet tisoč evrov. O tem, zakaj se je zapletlo pri izplačilu denarja in kako so se znašle nevladne organizacije, pa je več povedal direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Goran Forbici.
Da bo Urad vlade za komuniciranje vendarle nakazal odobren denar, upa Sonja Merljak Zdovc, direktorica zavoda Časoris, kjer ustvarjajo spletni časopis za otroke in mladostnike. Kot poudarja, se je Časoris prav v času epidemije izkazal kot pomemben vir informacij za otroke.
Za projekt Iskanje resnice v svetu lažnih novic je Ukom zavodu Časoris odobril sedem tisoč evrov. Če tega denarja ne bo, se bo zavod znašel v zelo težkem položaju, opozarja sogovornica.
Zveza kmetic Slovenije je prostovoljna nevladna organizacija, ki povezuje 124 lokalnih društev kmetic, žena in deklet na podeželju in združuje več kot 9000 članic. V tem tednu so s srečanjem na turistični kmetiji Podmlačan v Selški dolini obeležile letošnjih 30 let delovanja. O opravljenem delu v tem obdobju se je Jernejka Drolec pogovarjala z dolgoletno predsednico Zveze kmetic Slovenije Ireno Ule. Kot pravi, je njihov glas slabo slišan in država ima še veliko dela, da izboljša položaj kmečkih žensk, brez katerih kmetije usihajo. Fotografija: Žiga Živulović jr. F.A.Bobo
8 min • 03. 12. 2025
Brata Miha in Janez Jeraj, direktorja družinskega podjetja DVIG z Vrhnike, sta pred dnevi na Brdu pri Kranju prejela prestižno priznanje za Naj podjetnika leta 2025, ki ga podeljuje Obrtno-podjetniška zbornica. Podjetje DVIG je ustanovil njun oče Franc Jeraj pred več kot 50 leti. Iz male obrti se je podjetje do danes razvilo v vodilnega ponudnika storitev dvigovanja težkih bremen ter posebnih in zahtevnih prevozov. Zaposlujejo 45 ljudi, lani je podjetje ustvarilo za 6,5 milijona prihodkov, letos pričakujejo še boljše rezultate, saj se jim obseg naročil povečuje. V podjetju imajo tudi dolgoletno tradicijo izplačevanja zimskega dodatka oziroma božičnice in to v občutno višjem znesku, kot je predviden v novem zakonu. Janeza Jeraja je pred mikrofon povabila Nina Brus.
11 min • 02. 12. 2025
Ste šli na Black Friday? Prejšnji petek, ko je marsikoga premamila nakupovalna mrzlica, te označbe niti niso prevajali v slovenščino. Vas angleščina v javnem prostoru zmoti? Ali angleščina izpodriva naš lep jezik, slovenščino?
14 min • 02. 12. 2025
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je naziv Najstarejša obrtnica leta 2025 podelila frizerki Viktoriji Jarc, ki v Mariboru že 55 let vodi frizerski salon. Mojstrski izpit je opravila leta 1974 in tako ostaja ena redkih v državi, ki omenjeno obrt opravlja tako dolgo. V začetku leta se ji je pri delu v salonu pridružil vnuk Viktor, s katerim tako ohranjata družinsko tradicijo frizerstva.
4 min • 01. 12. 2025
Medicina je v zadnjih letih tako napredovala, da okužba z virusom človeške imunske pomanjkljivosti, kratko HIV, ne pomeni več smrtne obsodbe. To dokazuje zgodba 62-letnega Reneja, ki se je s HIV-om okužil leta 2012, danes pa kljub vmesnim zapletom še naprej normalno živi.
6 min • 01. 12. 2025